Nova vas 1964/65 2. razred
V drugem razredu smo se proti koncu leta še enkrat slikali. Tokrat smo se postavili fotografu pred vhodom v šolo, zato se v ozadju lepo vidijo velika šolska vrata, ki jih je bilo malim učencem kar težko odpirati. Nekatere deklice so že v dokolenkah, druge pa imajo na glavi še pokrivala. Nič čudnega, saj za Bloke pravimo, da je pri nas pol leta zima, pol leta pa mraz.
Na Bloški planoti je kar veliko število majhnih vasi, ki so do Nove vasi, kjer je osnovna šola, oddaljene do 10 km. Iz nekaterih vasi so hodili v šolo peš, iz bolj oddaljenih pa je vozil šolski avtobus. Otroci Velikih Blok smo imeli glede prevoza kar privilegij.
Tu je stanovalo precej oficirskih otrok. Tako smo rekli otrokom starešin, ki so bili zaposleni v vojašnici. Oficirske družine so se večkrat selile, zato so njihovi otroci hodili v našo osnovno šolo le nekaj let in smo pogosto izgubili sled za njimi.
V šolo nas je vozil vojaški avtobus. Kadar je bil ta pokvarjen, pa so nas peljali z vojaškim tovornjakom, ki smo mu rekli Đems. Zadaj smo najprej nanj zmetali torbe, nato pa sta nas dva vojaka naložila na tovornjak. Sedeli smo na dveh lesenih klopeh, ki sta bili postavljeni vzdolžno ob ceradi. Najbolj pogumni fantje so se borili za prostor prav pri robu zadaj. Zadnja cerada je bila dvignjena in tam se je najbolje videlo ven. Potrebno pa se je bilo tudi dobro držati, saj so tovornjaki po makadamski cesti zelo poskakovali. Na cilju smo drug za drugim spet poskakali v naročje vojakoma, ki sta nas razložila na križišču pred trgovino.
Kasneje je tudi otroke iz Velikih Blok vozil šolski avtobus, saj je bil prevoz s tovornjakom z današnjega vidika vse prej kot varen.
Napisala: Boža Toni
Kraj: Nova vas
Datum: 1965
Avtor: Jože Žnidaršič, st.
Zbirka: Boža Toni
Skenirano: 6. 8. 2010
Oblika: fotografija
Pokrivalom, ki jih imajo deklice, med njimi tudi Boža, smo mi rekli facuәlk. Z isto besedo smo označevali tudi žepne robčke.
Mame, stare mame in tete pa so bile pokrite v facuәle.