Skip to content

1934 Podgora – Družina Šumrada

17. 06. 2011

Družina Šumrada iz Podgore so  po domače Mihevšči (Mәhjәwščә).

Ata Janez (r.1866) je bil doma z Babne Police. Dolgo je služil v Ameriki. Za prislužen denar si je kupil hišo v Podgori in jo uredil (porihtou) za svojo družino. En prostor so oddajali tudi v najem – za potrebe trgovine.

Še danes hiša ohranja lepo kamnito fasado.


Spredaj sedita mati Ivana (r. Bavec iz Šmarate)  in oče Janez. Mati v naročju drži vnučka Vilija.

Zadaj stojijo otroci: od leve si sledijo

  • Alojzija Šumrada, ki se je po smrti prvega moža v drugo  poročila v Kozarišče s trgovcem Jankom Šumrada, po njegovi smrti pa še z malarjem Jokšem – Jakob Žagar.
  • Frančiška Šumrada, ki je mati malega Vilija, ki sedi spredaj v naročju stare mame.
  • Anton Šumrada, ki si je našel življensko sopotnico v ženi Karli Stottl iz Cankove.
  • Marija Šumrada, ki smo jo na naših straneh že srečali kot eno od kolesark.
  • na sliki manjka samo še sin Vinko. Najbrž stoji za fotoaparatom.

____________________________________________________________

Alojzija Šumrada – Šumradova Lojzka  v mojem spominu ostaja kot nadvse prijetna starejša  soseda. Še posebej se je spomnim po tem, da mi je dovolila na  podstrešje, ko smo z Društvom za oživljanje starih običajev leta 1995   pripravljali razstavo z naslovom Domačija včeraj. Kar precej eksponatov za razstavo sem dobila prav na njenem podstrešju. Z veseljem mi jih je odstopila  in poleg povedala še to in ono o starih časih. Same zanimive zgodba. Žal mi je, da si jih nisem zabeležila.

Na velikem podstrešju se je našlo vsemogoče. Od predmetov iz nekdanje trgovine do drobnih predmetov iz gopodinjstva, pa pripomočkov za kmetovanje. Najbolj  so me prevzeli muštri, ki so tam ostali po njenem zadnjem možu, ki je bil malar.  Občudovala sem te precizne pole (muštre), ki so se dopolnjevale – za vsako barvo je bil izdelan samostojen vzorec. Skupaj pa so omogočali večbarvno poslikavo. Največ je bilo cvetličnih vzorcev. Res je moral biti majster.

____________________________________________________________

Mali Vili je v povojih – iz močnega platna, ki so služili kot plenice. Ker je deček že večji, je z njimi povit tako, da lahko normalo  hodi in  uporablja rokice.

Način povijanja  in materiali so danes povsem neprimerljivi s tem na sliki.  Take povoje, kot jih nosi Vili, so pri dojenčkih uporabljali tako, da  so otročičke   tesno povili z ročicami in nogicami ob telesu. Ravno nasprotno od današnjega » povijanja na široko«.

____________________________________________________________

Lojzka – Alojzija Šumrada

Francka – Frančiška Šumrada

Tone – Anton Šumrada

Marija Šumrada

mati Ivana z vnučkom Vilijem oče Janez Šumrada

____________________________________________________________

Leto fotografije sem določila glede na starost in rojstne podatke najmlajšega na sliki.

____________________________________________________________

Slovarček:

  • malar: pleskar, soboslikar

___________________________________________________________

Viri: Jože in Štefka Urbiha

Kraj: Podgora
Datum: 1934 ali 35
Avtor: neznan, možno da je slikal sin Vinko
Zbirka: Milena Poje
Skenirano:  26. 5. 2011
Oblika: fotografija

3 komentarji leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    19. 06. 2011 19:21

    Bili so prepričani, da s tesnim povijanjem dojenčkov preprečijo, da bi otroci postali grbasti in krivlasti, ko odrastejo.

  2. milenatruden permalink
    8. 10. 2013 08:00

    Tudi jaz se spomnim moje tete Rezke, kako je doječka tesno povila s rokcami in nožcami vred. Potem mi ga je dela v roke kot eno štuco. To je bil Milan Ovsec tisti
    ki mu je mama umrla (moja teta) ko je bil še mladoleten.

Trackbacks

  1. 1939 Podgora – Dekliščina pri Mihevščih « Stare slike

Dodajte komentar

%d