1916 Podgora – Gorski strelci
Slikani so soborci, gorski strelci – vsi so navadni vojaki brez činov.
Trije vojaki imajo na kapi pripet ruševčev krivček. O takih krivčkih je pisal časopis Tedenske slike (priloga Slovenca) prav v času, ko naj bi nastala ta fotografija:
Zakaj imajo naši vojaki pero na čepicah?
Ni še dolgo, odkar so dobili vojaki naših planinskih polkov na čepice zakrivljena peresa. Lepo jim pristojajo, radi jih imajo, saj so pri kmečkih fantih peresa za klobukom že od nekdaj znak poguma in bojevitosti.
Naprej zakrivljeno pero smatrajo naši fantje za izzivanje;”Kdo ima korajžo, se sprijeti z mano? Nikogar se ne bojim!”; pomeni tako pero. Že mali dečki se pri nas stepo zaradi peresa na klobuku. Zato pa so peresa na vojaških čepicah nekaj čisto domačega — našega.
Petelin je že od nekdaj bogovom posvečen tič in pomeni pazljivost, budnost ter bojevitost. V starih pravljicah igra petelin veliko vlogo, vojske starih Germanov in Vendov (Slovanov) so jemale peteline s seboj na vojno, in starim Galcom je bil petelin svet simbol. Francozi ga imajo še danes v svojem državnem grbu. A tudi Finci in Angleži so jemali peteline s seboj na bojišča po morju ali na kopnem. V bitki jun. 1794. med francoskim in angleškim brodovjem je rešil petelin, last mornarjev, Angleže pred porazom ter jih je svojim kikirikanjem navdušil, da so končno zmagali. A tudi v Švici so ljubili vojaki petelina. Saksi so predstavljali vojaka vedno s čelado na glavi ter s petelinom na vrhu šlema. Tudi Vendi, Obotriti in Meklenburžani so nosili na čeladah peteline; vojaki so nosili le petelinja peresa, poveljniki pa cele peteline, seveda iz kovine.
Petelinje pero je torej že zelo star znak bojevitosti. Naši sovražniki pa se naših vojakov s petelinjimi peresi prav posebno boje. Izgubiti v boji pero s klobuka smatra naš kmečki fant za veliko sramoto. In zato si jih tudi na bojišču ne dajo vzeti! ( Tedenske slike, 26.01.1916, številka 4)
____________________________________________________________
![]() |
Zanimivo, Jožef Šumrada iz Podgore – samo njegovo ime poznamo -, ima desni žep na suknjiču spet z zaponko (s knoflco). |
![]() |
Brkač (məstafar) v sredini nosi vrvico na kateri je bila obešena piščalka. |
![]() |
Srednji vojak je roko naslonil na soborca, zato lahko vidimo njegova dva prstana na levici in tudi to, da ima prstanec močno deformiran. |
![]() |
Desna dva vojaka nosita sončna očala, s katerimi so si gorski strelci zaščitili oči v snežnem metežu ali močnem soncu. |
![]() |
Samo ta vojak ima kovinsko kokardo, ostali imajo vezene. Kaj piše na kokardi ne moremo razbrati.Ob podrobnem ogledu vojakov na sliki je Marko zaslutil, da bi na eni lahko pisalo K1 (Karel prvi). Preden je Karel nastopil funkcijo cesarja (1916) so nosili kokarde z napisom FJ1 (Franc Jožef prvi). |
![]() |
Primerjali smo samostojno fotografijo vojaka Jožefa (Jurčka po domače) in to skupinsko. Obe fotografiji sta bili očitno narejeni v istem ateljeju (miza, prt, rekviziti na mizi…), a zagotovo ne na isti dan. Jože ima tu oblečeno še staro obleko in na tej sliki je še brez odlikovanja. |
____________________________________________________________
Viri:
- Marko Gorše
- Tedenske slike (26.01.1916, številka 4)
Kraj: nekje na fronti
Datum: 1916
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Kandare
Skenirano: 5. 11. 2011
Oblika: fotografija