1965 Cerknica — Brestova žagalnica
Na fotografiji sta prikazana dva delavca na novi žagalnici v Cerknici. Fotografijo je posnel neznan fotograf leta 1965.
Brest je začel z izgradnjo te žagalnice v letu 1963. Ko je bila žagalnica zgrajena, je bila za takratne čase in razmere zelo moderna.
Montaža glavnega stroja polnojarmenika je bila opravljena v začetku leta 1964.
Polnojarmenik je stroj za istočasno žaganje hloda v žagance za razliko od venecijanke, ki žaga le z enim listom.
Na tej novi industrijski žagalnici je Lesno industrijski kombinat Brest organiziralo primarni razrez lesa. Od tu so zalagali vse PE kombinata z žaganim lesom v ustreznih količinah in kvaliteti.
Ta žagalnica pa ni obratovala dolgo. Vsa oprema je bila preseljena v novo žagalnico v Loško dolino. Selitev žagalnice iz Cerknice v Loško dolino je v Cerknici povzročila kar nekaj negodovanja.
Danes v tem poslopju obratuje podjetje TILA LE D.O.O.
 |
Fotografija je bila po vsej verjetnosti posneta poleti, saj imata delavca pri tem težkem delu zavihana rokava srajce. Kljub trudu pa mi ni uspelo prepoznati imen teh dveh delavcev. |
 |
Hiše ob Cesti pod Slivnico, ki so jih začeli graditi leta 1960, so od zunaj že ometane. Krljišče je bilo nameščeno pod novimi hišami. Nad krljišče je bila zgrajena pot, po kateri so takrat poleg kamionov tudi furmani še furali krcle in klade. Bobnenje pri razkladanju hlodovine se je slišalo daleč naokoli. |
____________________________________________________________
Viri:
- Glas Notranjske, št. 3, marec 1964,
- SSKJ stran 903 in 1502.
Kraj: Cerknica
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Arhiv Brestovega obzornika
Skenirano: 27. 9. 2011
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Na tej zagi sva bili skupaj z Marjo na praksi leta 1969. Prekladali svadebele bukove deske, rekli smo jim colarce. V glavnem je bilo to tezko delo. Na zagi sem prvic rezala hlode z motorko. Hlod je lezal na dveh debelih letvah. Lotila sem se ga na sredini. Ko je bil skoraj prezagan, se je sesedel in motorka se je zarila v zemljo. Nad zago je bila brusilnica. Od tam je nekdo jezno krical nad mano, saj je bila motorka ravno nabrusena. Trajalo je kar nekaj casa, da so mozakarji s cepini resili motorko. Najlazje delo na zagi je bilo stetje desk in klasificiranje glede na kvaliteto.Ce sva bili prevec utrujeni, sva se skrili za kaksno kopo tako, da naju Kunc, ki je bil takrat mojster, ni nasel. Ce se ne motim, je bil direktor takrat Hiti. Jaz sem bila kar vesela, da se je zaga preselila v Losko dolino.
ta anonimnez je Breda Sikkens-Tursic
Zanimivo je to, da je krlišče osvetljeno. Najbrž so delali tudi ponoči, kar je bilo verjetno nevarno, vsaj za tiste čase, ko se je na žagi delalo večinoma ročno. Hlodovina na krlišču je razrezana na štiri metre (po moji oceni) in je bila, po vsej verjetnosti, v taki dolžini tudi pripeljana v žagalnico. Transport daljše hlodovine najbrž ne bi bil tak problem, kot pa jo spraviti (zvleči) iz gozda.
To je tako imenovana “bazenska žaga”,katera naj bi imela tudi neko izboljšavo,da bi se”krcli” (hlodi) prali v bazenu,kar bi zmanjšalo krhanje žaginih listov(odpadel bi pesek ter zemlja)zaradi vlačenja v gozdu.Delalo se je v dveh izmenah,ker sem kot “mulc” s Štrukljevim Branetom iz Vidma nosil malico očetu Matijetu.