
Panoramska slika iz leta 1962, ki prikazuje celotno tovarno Brest v Cerknici, je zlepljena iz treh fotografij. Na nekaterih spojih se fotografije malce navzkrižno prekrivajo, kar pa nikakor ne pokvari izvirnosti in namena. Nekaj prispevkov o hišah in objektih s slike, smo na Starih slikah že objavili, tu pa je še lepše videti, kje se dejansko nahajajo. Po vsej verjetnosti je bil fotograf kar Jože Žnidaršič – Bajček, fotografiral pa je iz turna župnijske cerkve Marijinega rojstva v Cerknici. Še najlepše se to vidi iz prispevka 1930 Cerknica — Razglednica z Gradišča, kjer je slika narejena iz nasprotne strani.
Objavo sta nam omogočila Francka in Ludvik Dekleva iz Cerknice, ki prebivata na Cesti pod Slivnico, ki je dobro vidna tudi na tej sliki, vendar pa v času nastanka slike njune hiše še ni bilo.
Kot vidimo, je bila takrat Slivnica nad Brestom pretežno gola. Ker je bilo fotografirano v zimskem času, se zaradi snega vse vidi bolj nazorno. Na levi strani vidimo novo zgrajen Brestov protipožarni bazen, ki ga danes ni več. Na vrhu slike se lepo in razločno vidi Casermanov laz, kjer smo se blokovski (iz Brestovih blokov na Cesti 4. maja) in zavrtovski (Cesta na jezero) otroci dosti smučali. Gor smo vsako jutro med vikendom ali med počitnicami hodili peš, pozno popoldan, včasih že v temi, pa smo vsi premočeni prismučali nazaj v Cerknico. Od vsega smučanja mi je ta spust v dolino še najbolj ostal v spominu – dolga tura in za nazaj ni bilo treba štamfat v hrib. Čisto v špici slike, nad borovim nasadom, je predel, ki se mu reče “krog”. Zakaj se imenuje tako ne vem, vem pa, da je bila to za nas mulce glavna orientacijska točka, ko smo se podili po Slivnici.

Na desni strani vidimo
Brestov dom. Imenovali so ga tudi samski dom, kljub temu da so takrat v njem prebivale večinoma družine z otroki. Pod domom je veliko skladišče rezanih desk. Med Krajcavo žago in Brestom je bil postavljen ozki železniški tir, ki je bil speljan skozi to skladišče. Po tej “mali železnici” so na posebnih vozičkih prepeljevali cele kope zloženih desk. Ko pa so vozički na tiru stali prazni, smo se na njih igrali in se prepeljevali otroci iz samskega doma. Kako je bilo to lahko nevarno ni treba posebej govoriti.
Na levi strani izseka je Krajcava žaga. Prej opisana železniška povezava med to žago in tovarno Brest je prečkala potok Cerkniščico čez leseni most, ki je bil bolj podoben brvi in je še dolga leta, tudi potem, ko je bila ta povezava ukinjena, služil za prehod čez potok v Koleno.
Novo nastajajoče bivalno naselje nad Brestom, natančneje na Cesti pod Slivnico. Kot vidimo, so bile hiše v vrsti ob cesti tipskega značaja, saj prevladujeta le dva tipa hiš, tako da so skoraj vse enake.
Od leve proti desni: Samski dom, nad njim je Šviglova hiša, Grudnova, Petričeva, Hrblanova, Štembergerjeva in Dobrinova hiša, pod njo Krstinčkova, pa naprej Šuštaršičeva, Ardaličeva in Kebetova hiša.
Spodaj je Brestova žagalnica lesa.

Naselje na Cesti pod Slivnico, od leve proti desni: Jankovičeva hiša, Majerjeva, Krajnceva, nad njo Škofova in Krstinčkova hiša.
Spodaj Brestova iverka in skladišče žaganega lesa.
Ti je lepo videti leseni most čez Cerkniščico, ki ga je kasneje zamenjal današnji betonski most. Z regulacijo Cerkniščice se je tudi njena struga spremenila in ne gre več tako, kot je na sliki.
Mašinhaus oziroma Brestova strojnica. Od tam se je vedno valil črn dim in bela para, kot je videti. Včasih so bili zaradi tega dima avtomobili, parkirani v bližini, prekriti s pepelom in sajami.
Desno nad Brestom je Cibova ograda. Tam je še danes, le da je poraščena. Ta ograda je blokovskim otrokom pozimi služila za smučanje v popoldanskem času, po pouku.

Hrenov mlin, ki se je moral umakniti hitro rastoči tovarni. Desno, poleg velike hiše v kateri je bil mlin, je bila žaga. Zadaj je kozolec in desno od kozolca Hrenova štala.

Urbasova, po domače Kržičeva, hiša. Tako kot Hrenova domačija z mlinom in žago, se je morala tudi ta hiša umakniti razvijajoči tovarni pohištva. Namesto nje so Urbasovi zgradili novo hišo v Zavrtah, pri zapornicah.
Rutarjev mlin in hiša, oboje danes še stoji, le da mlin sameva, saj so v njem že pred časom prenehali mleti.

Rutrajeve žage ni več, na njenem mestu je danes trgovina Agrocenter. Ena izmed lesnih panog, s katero se je ukvarjal Rutar, je bila tudi izdelava parketa, ki ga je na veliko prodajal v Vojvodino in kar dobro služil. O kvaliteti parketa priča tudi podatek, da je v mlinu njegov parket postavljen še danes. Kljub času in obremenitvah, ki ji je doživel, je še vedno brezhiben in lep.
Slovarček:
- štamfati: vzpenjati se s smučmi v hrib
- mašinhaus: strojnica
Viri:
Kraj: Cerknica
Datum: 1963
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Francka Dekleva
Skenirano: 13. 3. 2016
Oblika: zlepljena panorama
Like this:
Like Loading...
Related