1930 Nadlesk – Gepelj

Slika prikazuje del naprave imenovane gepelj. Gepelj je način pogona, se pravi nekakšna predhodnica traktorskega kardana ali električnega pogona.

S pomočjo vprežne živine, ki je svoje delo opravljala v krogu, so preko vzvoda in s pomočjo prenosov prenašali vrtenje do stroja. Prenos je bil speljan  pod zemljo do  mlatilnice  za žito v skednju. Spet  drugič pa so v  Nadlesku gepelj s preklopom lahko uporabili tudi za poganjanja slamoreznice, s katero so rezali slamo in nastilo (rajzanco).

____________________________________________________________

Mlatilnice za žito

Mlatilnice na ročni pogon so imeli v naših krajih že pred 1. svetovno vojno (SV). Prve tri take mlatilnice so okoli leta 1910 imeli v Babnem Polju.

Mlatilnico na gepelj so na Brezjah imeli že v 19.stoletju. Tudi v okolici Cerknice so imeli mlatilnice na gepelj že pred 1. svetovno vojno. V Babnem Polju in na Bloke so mlatilnice na gepelj začeli uvajati po 1. svetovni vojni; rabljene so kupovali na Gorenjskem, kjer so tedaj že uvajali mlatilnice na električni pogon. V Loški dolini so večji kmetje uvajali mlatilnice na gepelj v letih pred 2. SV. Prav tako so mlatilnice na gepelj rabili do let po zadnji vojni ponekod na Blokah – Lepi vrh.

Mlatilnico na električni pogon so najprej, v letih pred 2. SV imeli na Uncu. V Nadlesku so mlatilnico na električni pogon dobili leta 1943 in jo rabili za vso dolino. Leta 1945 je to mlatilnico prevzela zadruga v  Starem trgu, pozneje pa zadruga v Iga vasi. V Babnem Polju je zadruga tako mlatilnico nabavila leta 1948; delala je 10 let, potem pa so kmetje prenehali sejati žita. Potem je strojna skupnost v Loški dolini  za vse tukajšnje vasi nabavila kombajn okoli leta 1970.

Slamoreznice

v Loški dolini smo prve ročne slamoreznice na koso  imeli pred letom 1900, do 1. SV pa tudi v Babnem Polju in na Blokah, kjer je bilo rezanje slame, detelje in sena nekakšna obrt. Posamezniki so hodili z ročno slamoreznico od kmeta do kmeta in pri njem rezali po 14 dni. Hitreje in množičneje so po letu 1900 v Loški dolini uvajali ročne slamoreznice na kolo, ki so prihajale z Dunaja.  Slamoreznice na kolo so  po elektrifikaciji  predelali na električni pogon.

Podatke je v knjigo  Občina Cerknica zbral Ralf Čeplak.

Kakšno olajšanje, žito niso več mlatili na roke, ampak so pri Pavličkovih imeli svoj gepelj. Ta gepelj je bil postavljen v Nadlesku, na Pavličkovem vrtu, zdaj za skednjem. Za poganjanje obeh krav je bil zadolžen Jerišev ata – Franc Levec, Pavličkov sosed.

____________________________________________________________

Viri:

• Dana Komidar
• Občina Cerknica, etnološka topografija Slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje, avtorja Ralfa Čeplaka, Ljubljana 1990

Kraj: Nadlesk
Datum: neznan, pred drugo svetovno vojno
Avtor: neznan
Zbirka: Dana Komidar
Skenirano: 8. 1. 2012
Oblika: fotografija