1908 – Milavčevi z Rakeka
Kje sta se Katarina in Lovrenc spoznala, ni znano. Mogoče na kakšnem žegnanju, saj sta izhajala iz takrat precej oddaljenih (pa vendar tako bližnjih) krajev Slovenije: Katarina je bila iz Rovt nad Logatcem, Lovrenc pa iz Planine pri Rakeku, konkretno iz Malnov.
Tudi ne vemo, ob kakšni priliki je fotografija nastala. Mogoče je bila birma. Glede na oblačila, ki so svečana in lahka, kajti birme so spomladi, bi bilo to prav mogoče.
____________________________________________________________
Zaselek Malni leži na jugu Planinskega polja. Tam so se naselili prvi ljudje že v začetku 19. stoletja (1812). Pred prvo svetovno vojno je bilo tam šest posestnikov, ki so imeli žage in mline. Prva svetovna vojna je Malne z mejo dobesedno prerezala. V Jugoslaviji je ostal le Dolnji Milavec. Ostali, med njimi Gornji Milavec, kjer je bil rojen Lovrenc, pa so se začeli izseljevati, ker so izgubili stike s sosednjimi prebivalci.
V bližini je tudi Windischgraetzov grad in enkrat sem enim Ljubljančanom prodala zgodbo, da je bil Lovrec njegov nezakonski sin in da imam žlahtne prednike. Ti betonski otroci pa res vse kupijo!
Iz zaselka Malnov izhaja tudi priimek Milavec. Kraju so namreč pravili dolina malnov – Muhtahl – “milav” (po narečni izgovorjavi).
Katarina Milavec, rojena Gantar, moja prababica (jaz pa Ivanka Gantar, rojena Milavec!) je bila iz istega kraja kot stari oče mojega sina. In ko sem šla nekoč k šivilji, mi je odprl njen sin po imenu Leon, bolj znan po vzdevku Šutko, ki ima narejene rodovnike za ves Rakek pa še za kje, me je takoj vprašal: “Milauc, a s kej u žlahtǝ sama s sabo?” Še dobro, da mi je takoj potegnilo in sem rekla da ne. Potem me je še vprašal, če je moj sin kaj v žlahti sam s sabo in ko sem povadala, da tudi ni, me je šele spustil v hišo.
____________________________________________________________
V sredini se modro drži oče Lovrenc, za njim pa sta sinova Janez (moj stari oče) in France, ki smo ga že spoznali na birmi v Brežicahskupaj z njegovo družino. Fanta imata nova suknena suknjiča in srajci brez ovratnika. Včasih srajce niso imele ovratnika, ampak so si ga moški nadeli posebej, ravno tako manšete. Danes bi rekli, da je bil ovratnik fejk (iz angleščine fake=ponarejen, goljufiv). Oče Lovrenc pa ima goljufivčka in ozaljšal ga je z metuljčkom.Na koncu Škocjanske poti levo je Peščevnik in tam so kopali pesek za opekarno. Tudi Lovro ga je in tam je storil nesrečno smrt. Kako je bila šokirana šele Katra, ki mu je nesla kosilo in je tam našla zasutega pod peskom izpod katerega so gledale le noge.
Antonije Milavec, poročene Gabrenja se spomnite, kajne. Na slikah, ki ste jih že videli, se na njenem obrazu odraža značajska lastnost matere Katre in sicer strogost. Po domače bi rekli – žleht je bila. Kar sem podedovala tudi jaz. Na tej sliki pa vidimo ljubko dekle, prijaznega obraza in v lepi “za h mašni” obleki in s šopkom umetnih (!) rož v roki. Tudi medaljon ne manjka. Čemu služi trak okrog vratu, ne vem, če pa bi bila slika v barvah, bi mogoče ugotovili, da je trak modre barve. Takega so namreč nosile članice Marijine družbe.
Obleka matere Katre je stara in zdelana. Pozabila je tudi zapeti dva gumba, ali pa morda celo manjkata. V ušesih ima “zamorčke”, ki jih je nasledila moja stara mama, Janezova žena, v rokah pa molitvenik, ki ga je nasledila Antonija in ga imam še sedaj doma. Najprej pa so mi v oči padle njene zgarane roke. Včasih življenje ni bilo lahko. Morala je skrbeti za družino in delati pri kmetih na njivi, da je odslužila najemnino za njivo ali stanovanje.
Kaj naj tu povem? Šeber iz Postojne, kot v večini primerov fotografij. Tu ni kaj dodati. Prej se je podpisoval s Scheber.____________________________________________________________
Viri:
- BROVČ, G.: Malni.Prestop, glasilo občine Postojna. 2006
Kraj: Rakek
Datum: 1908
Avtor: M. Šeber
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 7. 2012
Oblika: fotografija nalepljena na karton
