Skip to content

1950 Kozarišče – Ličkanje

30. 10. 2012
tags:

Link to English version of this article.

Foto: Fanči Šarf 1962

Študentje etnologije so v avgustu 1962 opravili terenske vaje. V Ložu so na Paternostovi – Bravčevi hiši slikali žice in nosilec za sušenje koruze. V avgustu seveda se koruza še ne suši, zato je nosilec prazen.


____________________________________________________________

Ob nekih jesenskih večerih smo morali slačiti koruzo. Posedli smo se na kuhinjska tla pri stari mami in okrog grmade koruznih štokov. Otroci smo se spogledali že z obupanjem  in mislili, ”Kdaj bomo vse to končali?”

Stara mama in teta sta takoj posegli na ta prve štoke in začeli slačiti koruzo.

“Dajte, dajte, kar pogumno otroci,” nas je opozorila stara mama. Neradi smo se tudi mi stegnili in dvignili vsak en štok in začeli na trdo vleči vsak list posebej. Stara mama pa je to hitro popravila.

“Tako se to dela. Zagrabi par listov na enkrat in potegni na hitro da se odtrgajo in pusti jih samo enih pet za obesiti in gotovo. Daj jih na stran in pojdi po drugega.” Trgali smo liste, čistili lase in si otepali od prstov, nato potegnili ta zadnjih par listov nazaj in dali na stran. To smo ponovili sto tisoč krat, se nam je zdelo. Tudi grmada se ni manjšala. Za nekaj časa se je tudi naša mama pridružila ali stari oče. Odrasli so se razgovarjali, mi otroci pa poslušali in mislili samo kdaj bomo šli lahko spat.

“Kako dolgo bomo morali še to delati?” Smo cajhnali.  Naše oči so že lezle skupaj. Ta mlajši je pa že kinkal.

“Dajte brž,” nas je silila stara mama.

“Kdaj bomo šli spat?” smo jamrali vedno isto.

Foto: Janez Zrnec 1967

Ko je sprevidela da smo res utrujeni, nam je dala predlog.

“Tako bo. Ko najdete rdečo koruzo, greste lahko spat.”

To je vse kar smo hoteli slišati. Vsi trije smo planili na kup in iskali rdečo koruzo. Ali ni bilo mogoče jo spoznati skozi rumene in suhe liste. Vsedli smo se zopet nazaj in navdušeno slačili z upanjem da zdaj pa zdaj se bo pokazalo rdeče.

“Imam jo, poglejte!”je vzkliknil moj bratec. Midva s mlajšim bratom sva skočila na noge. Moj bratec pa ni smel iti še spat, dokler nisva še midva dobila svojega. Bil je bil razočaran. En čas smo kar naudušeno slačili, zdaj, zdaj se bo prikazala rdeča barva. Spanec pa nas je mučil cel čas.

____________________________________________________________

Slovarček:

  • cajhnati, jamrati : tarnati
  • štok: storž

____________________________________________________________

Prispevek je napisala: Emilia Truden, Melbourne

Kraj fotografije: Lož
Datum nastanka fotografije: 1-15. 8. 1962
Avtor fotografije: Fanči Šarf
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, Teren 19, št.:  19-136
Skenirano: 19. 10.2012 (Slovenski etnografski muzej)
Oblika: skenirana datoteka

17 komentarjev leave one →
  1. Janja Kozarka permalink
    30. 10. 2012 09:22

    Emilija, nadvse zanimivo. Še posebej, ker je napisano iz lastnih izkušenj. Komaj čakam nove zgodbe. Kar pogumno.

    Všeč mi je

    • Anonimnež permalink
      30. 10. 2012 12:49

      Hvala Janja za komentar in priporocenje. Veseli me da sem bila sprejeta. Pozdrav Emilia T.

      Všeč mi je

  2. 30. 10. 2012 18:00

    Čeprav imamo ličkanje koruze za star običaj je dejsvo da so koruzo na Slovenskem začeli saditi šele pred slabimi 200 leti. Najkasneje so koruzo začeli saditi prav na Notranjskem in sicer okoli leta 1850, po tem, ko je krompir napadla krompirjeva plesen in je prišlo do pomankanja hrane. Ličkanje koruze je tako na Notranjskem potekalo zgolj dobrih 100 let.

    Všeč mi je

  3. Janja Kozarka permalink
    2. 11. 2012 13:35

    Ko poslušam starejše govoriti o koruzi, nekateri za koruzo uporabijo tudi izraz FERMENTIN. Ali kdo ve od kod tako poimeovanje?

    Všeč mi je

  4. 2. 11. 2012 19:15

    Moja stara mama in stari ata (živela sta v hiši, ki je na prvi sliki tega prispevka) sta vedno rekla frmentin ali fermentin. Bolj ko razmišljam, manj vem, katero varianto sta uporabljala, besede koruza pa od njiju nisem slišal nikoli.

    Všeč mi je

  5. medvedd permalink
    2. 11. 2012 21:23

    V mlinu, kjer sem delal, so stranke dostikrat govorile o fermentinu, o frmentinu in o fermenti. Ker smo imeli stranke tudi iz druge strani Javornikov (Od Postojne do Ilirske Bistrice, pa tudi iz Krasa), sem velikokrat slišali tudi, da so koruzi rekli “turšca”.

    Sem pa bil priča anekdoti v mlinu, ko je nekdo hotel kupiti vrečo koruze, pa mu je Milan rekel da koruze ni več, je pa frmentina dovolj na zalogi, če ga hoče. Pa tega možakar ni hotel vzeti, mirno je odgovoril, da se bo oglasil drugič, ker ima koruze še za nekaj dni. Seveda je koruzo dobil, ker jo je bilo dovolj.

    Všeč mi je

  6. Venturini permalink
    5. 11. 2012 17:12

    Po italijansko je koruza lahko mais ali furmentone. Od tod beseda furmentin.

    Všeč mi je

    • milenatruden permalink
      5. 11. 2012 17:21

      No zdaj pa vem da je beseda frmentin vzeta iz Italijanscine, ker sem gledala v moj slovar in nisem najdla. Hvala

      Všeč mi je

  7. Janja Kozarka permalink
    5. 11. 2012 20:02

    Ta debata je pa vedno bolj zanimiva.
    Mednarodno sodelovanje je obrodilo lepe in zanimive sadove.

    Všeč mi je

  8. Venturini permalink
    5. 11. 2012 20:34

    Mednarodno sodelovanje je iz Velikih Lašč. Besedo furmentone sem pa našla v slovensko-italijanskem slovarju na spletu ;))

    Všeč mi je

    • Janja Kozarka permalink
      6. 11. 2012 08:17

      Nič ne de.Je pa avtorica prispevka iz daljne Avstralije in je dala povod za zanimivo debato..

      Všeč mi je

  9. Anonimnež permalink
    5. 11. 2012 21:18

    Milena, bravo za koruzni prispevek!
    Prav z Avstralije je treba prit pa napisat ta prispevek.

    Všeč mi je

  10. 19. 04. 2013 13:39

    Sušenje koruze 2012, Milena TrudenMeni ni uspelo najti fotografiije koruze, ki se suši. To fotografijo je poslala ga. Milena iz Avstralije, avtorica tega prispevka, Naredila ga je, ko je bila na obisku v Loški dolini.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1920 Markovec – Beli malen « Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: