1956 Rakek – Razglednica Putnik

Ena redkih razglednic Rakeka iz tistega časa. Več je starejših. Bolj ko je tehnologija napredovala in cenejši ko so bili materiali in lažji postopki, bolj se je zmanjševalo število razglednic.

Tega leta se je Kolarsko in kovaško podjetje Rakek preimenovalo v Tiso. Vse do leta 1963, ko je Kartonaža prevzela poslovne prostore, so izdelovali kočije, velike in male zimske sani, pluge, obešalnike in še druge lesene artikle. Nekaj teh obešalnikov imam še vedno doma. So zelo trpežni.

Pa začnimo spodaj desno, da bomo končali spodaj levo. Prav v desnem kotu je del našega vrta, ki takrat še ni bil naš, ampak atove tete Antonije Gabrenja. Vrt je imela vedno lepo obdelan. Je pa tudi kolobarila in sicer bolj na široko. Najprej je nekaj let obdelovala vrt, potem pa njivo poleg in tako naprej. Da se zemlja preveč ne zmatra.Nad vrtom je del Uršičevega skednja, poleg Janeževa hiša.Čisto na levi bo gledalec opazil Žagarjev spomenik na pokopališču, nad njim pa rakovško cerkev.

Visoko nad Rakekom se bohoti  Domiceljeva hiša, za njo pa Gabrenjeva.Pod njima je kockasta Tavčarjeva hiša. Tavčar je bil lesni trgovec in je bil že od leta 1923 lastnik špedicije Jugošped. Bil je tudi rakovški župan od leta 1930 do 1935.

Tu pa je Baragova hiša v nastajanju. Hišica, ki že stoji, je materina. Poleg sta sin in njegova žena napeljala material za gradnjo.

Včasih je šlo tudi zidanje po sistemu “sam svoj mojster”. Da je bil le eden, ki se je spoznal na zidavo, zdraven. Pomagali so pa sosedje, ki so upali, da bodo tudi sami deležni pomoči, če bi jo potrebovali. Ker so bili mladi zakonci večinoma podnajemniki, so v hiši najprej usposobili eno sobo in kuhinjo, da so se lahko čim prej preselili na svoje, potem pa so nadaljevali z delom na hiši.

Wimerjeva hiša, Hribarjeva, skedenj, ki ga ni več in stara Kovšcava hiša. Pa vsi vrtovi obdelani. Glede na okoliščine predvidevam, da je poletje.

Lep pogled na železniško postajo oziroma na rampo. Tu so dan na dan razkladali in nakladali les, ki je s tovornimi vlaki potoval v nadaljnjo predelavo. Les so največ vozili iz drugih republik bivše Jugoslavije, odvažali pa naprej v Italijo. Železniška postaja je bila vedno polna vagonov, ki so čakali na raztovarjanje ali nalaganje ali pa samo pot naprej.

Velikokrat je bila v njih tudi živina. Vagoni so stali včasih več dni, živali pa so bile brez vode in hrane. Na srečo se je vsaj to spremenilo.

Od Postojnske ceste do čuvajnice vodil lepo izdela potka. Po njej je gospod Kovšca hodil v službo. Uporabljali pa smo jo tudi vsi ostali.

Na zadnji strani izvemo le to, da je razglednico izdal Putnik Slovenija. O tem pa ve več povedati Miloš.

Prav takšno zadnjo stran ima še ena razglednica, katere avtor je po vsej verjetnosti Jože Žnidaršič.

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan,
Zbirka: Alojz Baraga
Skenirano: 8. 9. 2012
Oblika: razglednica