1955 Begunje – Smučarska skakalnica
Začetki skakanja na skakalnicah v Begunjah segajo v zimo 1955/56. Pobudnika sta bila Slavko Matičič in Marjan Kralj. Oba sta bila člana zelo aktivnega Akademskega društva “KROKAR” iz Begunj. To društvo si zaradi svoje dejavnosti, zgodb in anekdot zasluži samostojen prispevek, pa en sam zagotovo ne bo dovolj.
Skakalnici sta bili v logeh na Urleku pravzaprav dve. Naravni pogoji so bili pravi, nagib terena in tudi senčna stan hriba. Urlek je del kanjona Cerkniščice na levem bregu in v bližini “Kurje doline”, dela Begunj, ki je znan po velikem številu kur in petelinov. Manjša skakalnica je dovoljevala skoke okrog 20 metrov. Na veliki je bil postavljen rekord 27 metrov. Skakalnici sta bili v uporabi tri zime, potem pa je bilo s skakanjem konec.
Znana je anekdota o podiranja hrasta pri skakalni mizi. Porepnik so privezali na krošnjo hrasta in enajst korajžnih fantov je povleklo za štrik v veri, da bodo drevo podrli. A lej ga zlomka, porepnik se je utrgal in enajst fantov se je valilo in kotalilo po strmini navzdol. Hrast je pač hrast.
Tudi nevarni padci so bili, najbolj znan je padec Jerneja Turšiča. Neznanci so z mosta skakalnice odnesli nekaj desk in skakalci so most za silo popravili s smrekovimi vejami. Pod Jernejem so se veje upognile in sledil je grd padec. Na srečo ni bilo nič hujšega.
Začetniki smučarskega skakanja v Begunjah na Urleku. Od leve:
- Peter Meden,
- Marjan Kralj,
- Slavko Matičič,
- Jaka Matičič in
- Franc Popek.
Na fotografiji manjka Jernej Turšič, mogoče je bil za fotografskim aparatom. Oblečeni so v drese nogometnega kluba “Jadran” iz Begunj. Nogometno igrišče je bilo v bližini skakalnic na Podgornikovem logu .Na glavi imajo štrikane kape s cofom po takratni modi. Znani skakalci so bili še Franc Nared, Jernej Turšič in Miro Zalar.
Smučke so bile domače izdelave. Naredil jih je Ivan Škrlj (Blažev z Ledine) v tovarni pohištva Jelka. Vezi Kandaha rso bile takrat zelo popularne. Spredaj je bila vzmet (fedr) zadaj pa je zajla stisnila gojzdar v čeljust vezi. Spomnim se, da je imela drsna ploskev smučke tri ali pet žlebov.
Skakalnico je bilo treba pripraviti. Na fotografiji dva smučarja štamfata doskočišče. Ostala dva pa ocenjujeta radij doskočišča.
Begunjska skakalnica “Log”. Bolj natančna lokacija je v logeh na Urleku.
Viri:
- Franc Popek. Begunje
Kraj: Begunje
Datum: 1955
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Popek
Skenirano: 1. 2. 2011 in 22. 2. 2011
Oblika: tri fotografije
Tudi malo kasneje smo v Bejgnah radi skakali, seveda kar z alpskimi smučkami.Pri nas smo imeli samo ene smučke, bila sva pa dva,Mile in jaz. No kako to rešit, ker sem bil mlajši sem potrpežljivo čakal da pridem na vrsto. Skakali smo v Peruncah in mislim da sem imel rekord okoli osem metrov(brez padca). Problem pa ni bil samo v čakanju na smučke , vse skupaj mi je bilo kar krepko preveliko,posebno še pancarji-gojzarji, bili so številka 44, jaz pa imam še sedaj št. 42. Pa kaj,imel sem za popolnitev praznine v pancarjih s seboj tri pare volnenih nogavic. Spustil sem se po skakalnici, odrinil in ko sem bil v zraku so se smučke z nogavicami vred snele z mojih tankih nog. Pristal sem v telemark, toda brez smučk, sledil je padec. Seveda rekorda nisem postavil, polomil se pa tudi nisem.
Ta telemark pristanek je bil zagotovo lep, ker te niso ovirale smuči. Dobro si jo odnesel. 😃
Skakalnica je tudi v seznamu smučarskih skakalnic: http://www.skisprungschanzen.com/DE/Schanzen/SLO-Slowenien/Begunje+pri+Cerknici/1703/
Kar nekaj nas je bilo, ki smo v mladosti radi skakali na različnih manjših skakalnica v okoliških vaseh. Povsem zaraščeno in zapuščeno skakalnico (U)Orlek sem slučajno odkril nekje okoli 1993-1994. Takoj je bila izpeljana akcija obnove do te mere, da so bili možni skoki. G. Franc Popek mi je razlagal, da je bil spodnji del skakalnice (radius) včasih narejen iz desk, ki pa so z leti strohnele. Kar velik iziv je bil za nas, da smo z vejami in velikimi količinami snega zapolnili to prazno vrzel. Po prenovi smo tam skakali sezono ali dve. Zaradi senčne lege je skakalnica hitro postala ledena in v spodnjem delu že kar malo nevarna. Na klasičnih alpskih smučeh smo skakali Klemen in Dejan Korošec, Lado Likar, Aleš Obreza in še nekateri. Spomnim se, da je Boštjan iz Selščka skakal še na starih lesenih smučeh kot jih opisuje članek. Miha Svet pa je imel že prave skakalne smuči. V planu smo imeli temeljitejšo prenovo in nasutje spodnjega dela z bagrom. Z mojim padcem in poškodbo so se skoki takrat zaključili 🙂