1933 Zgornje Otave – Razglednica z osnovno šolo
Tu je sestavljena razglednica Zgornjih Otav. Izdelana je v studiu Foto “Mara” iz Logatca. Napisi na razglednici so napisani ročno.
Danes se ta vasica imenuje Gorenje Otave in spada pod Cerkniško občino. Nahaja se ob ob regionalni cesti Rakitna – Cerknica. Vaščani in ljudje v naših krajih ji pravimo Gorne Otave, oziroma preprosto samo Otave. Fotografije na razglednici so bile narejene v poletnem času, ob Malem šmarnu.
Mali šmaren ali Mala maša je krščanski praznik, ko se verniki spominjajo rojstva Device Marije. Večina katoliških cerkva proslavlja ta praznik na osmi september.
Razglednico smo našli med zapuščenimi slikami pokojne Angele Strle iz Dolenjih Otav. Ravno taka razglednica je objavljena tudi v knjigi DEŽELA OB CERKNIŠKEM JEZERU, kjer so objavljene razglednice naših krajev, ki jih je zbral Milan Škrabec.
Razglednica prikazuje center ali središče vasi. Na levi strani je lipa, ki še danes stoji neposredno pred vhodom na vaško pokopališče. Skozi vas je speljana cesta, ki se rahlo vzpenja in je že takrat vodila proti Rakitni. Nad križiščem je vaška gostilna Pri Kovaču Betaču1 . Tu so si vaščani, popotniki in furmani pogasili žejo in kakšno rekli. Tudi tako so v vas prihajale novice o dogajanjih iz sosednjih vasi in drugih krajev. Za tiste čase je bilo značilno, da je imela vsaka vas, pa naj je bila še tako majhna, svojo gostilno. Stari ljudje pa so znali reči, da je pridna roka lahko vedno dala za štefan vina v vaški gostilni.
Druga hiša na levi in hiša za gostilno sta še kriti s slamo. Na spodnji strani vidimo kup lesa. Gre za tramove, ki so pripravljeni za izgradnjo ostrešja ali kozolca. Takrat se je les skladiščil na določenem mestu sredi vasi, kar je bilo najbolj praktično, saj ga ni bilo treba voziti v kakšno ozko dvorišče, kjer bi delal napoto. Tramovi so zagotovo iztesani ročno, za kar se je uprabljalo posebne sekire plenkače, ki so bile na eni strani ravne, da se je lahko lepo ravno tesalo. Kljub temu je bilo na tramovih videti značilne vdolbine, ki so bile posledica ročnega tesanja. Za to je bilo potrebno veliko spretnosti in moči. Posebnost plenkače je bila tudi v tem, da je pravi tesar ni posodil kar vsakemu, pravzaprav je ni posodil nobenemu, ker se je bal, da bi mu jo skrhali ali polomili.
Pri starih razglednicah mi je vedno zanimivo, da se na njih večinoma nahaja veliko ljudi. Mislim, da se je z vasjo slikala vsa populacija v vasi, kar ji je dalo dodatno atraktivnost in lepoto. Vsi lepo pridno in zbrano gledajo v fotografa. Iz besedila, napisanega na hrbtni strani razglednice smo razbrali, da je bilo fotografiranje ob cerkvenem prazniku Mali šmaren.
Otroci so oblečeni podobno, nekateri imajo na glavah klobuke. Deklice in ženske imajo bele predpasnike.
Pred gostilno so zbrani večinoma moški, ki so oblečeni v lepša in boljša oblačila s klobuki. Tudi kakšna kravata se vidi. Tam je tudi miza, pogrnjena s prtom.
Nova osnovna šola je bila velik napredek v vasi in je bila v veliko pomoč pri izobraževanju prebivalstva. Šolo so obiskovali tudi učenci iz sosednjih vasi in zaselkov. Tak objekt ni stal kar v vsaki vasi, zato so bili vaščani Zgornjih Otav ponosni na to pridobitev.
Razglednica je bila poslana Roziki Stražičar iz Dolenjih Otav. Naslovljena je v Hotel Evropa na Bledu, kjer je takrat delala in tudi prebivala. Pečat na znamki nosi datum 30. x. 1933. Iz sporočila je razvidno, da je bila poslana z namenom, da Rozika vidi sliko domače vasi in nove šole. Pisec sporoča, da je razglednica slikana ob Malem šmarnu, v letu, ko je bila razglednica poslana.
Slovarček:
- plenkača: dvoročna tesarska sekira s tankim in dolgim rezilom,
- tram: štirikotno obtesano ali obžagano deblo, zlasti v gradbenih konstrukcijah,
- štefan (vina): steklenica (vina) s prostornino dveh litrov.
Viri:
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Gorenje_Otave,
- http://sl.wikipedia.org/wiki/Mali_šmaren,
- Slavica Juhant, Rakek.
1 sprememba 29. 4. 2013
Kraj: Gorenje Otave
Datum: 1933
Avtor: Foto Mara, Logatec
Zbirka: Denis Medved
Skenirano: 12. 1. 2013
Oblika: razglednica
Rek o omenjenem prazniku pavi takole: “Mala maša za sukno vpraša”.
Gostilni se je reklo Pri Betaču, kot je še danes domače ime te hiše, pri Kovaču pa se reče hiši nasproti pokopališča, ki je sicer prazna in v slabšem stanju.
Ja res je, ponovno sem se informiral in ugotovil da ima Anamarija prav. Gostilna je bila pri Betaču. Hvala za informacijo.