1944 Koroška – Trije partizani

Slika je nastala nekje na Koroškem spomladi leta 1944. Na njej so trije borci Zapadnokoroškega odreda, ki je bil podrejen IV. operativni coni.

Fantje so najverjetneje oboroženi z angleškimi brzostrelkami STEN, ki so bile zelo nezanesljive. Z njimi je bilo kar nekaj nesreč, zato so jih partizani mnogokrat predelovali. Angleži so jih dobavljali v okviru zavezniške pomoči po kapitulaciji Italije. Oznaka na rokavu je slabo vidna, zelo verjetno pa je možak poročnik (črta in dve zvezdi) ali pa kapetan (če so tri zvezde). Uniformi levega in desnega partizana sta angleškega izvora.

Franc Mele – Primšar je bil komandant odreda. Aktivno je deloval že pred vojno. Bil je član cerkniške partijske celice (1932 – 1933) in je bil na notranjskem procesu obsojen na zaporno kazen in odvzem državljanskih pravic. Po prestani kazni ni bil več partijsko povezan. Komunisti na Loškem, Cerkniškem in Rakovškem so bili pod stalnim policijskim nadzorom, zato so se nekateri izselili ali pa začeli delovati v raznih društvih. Tako je Primšar, skupaj z Ludvikom Lovkom, posvetil vse svoje moči gasilstvu in gasilski godbi, ki sta jo politično nevtralizirala. Leta 1942 je odšel v Dolomitski in Koroški odred, kjer se je boril do osvoboditve. Po vojni je bil direktor Bresta od 1949. do 1950. leta.

Miro Matičič je šel, po propadu Italije, septembra 1943 v Loško dolino, kjer naj bi imeli zbor za odhod v partizane. Med potjo so jih napadli Nemci, zato se je vračal prek Grčarevca. Tam je počakal, da je od doma, preko kurirskih zvez, ponovno dobil obleko in nahrbtnik (kar je imel od prej, je bilo vse premočeno in uničeno). Od tam je šel naprej na Koroško, kjer je bil intendant v Zapadnokoroškem odredu od 16. oktobra 1943 do 29. septembra 1944, od takrat dalje pa je vodil ekonomski odsek pri Koroškem odredu. Ubili so ga 27. februarja 1945 pri Železni Kapli, ko se je šel zahvalit kmetom za pomoč. Star je bil 28 let.

Pa še nekaj besed o notranjskem procesu. Ignac Voljč z Vrhnike je leta 1932 v Cerknici osnoval partijsko organizacijo. Sekretar je postal Jože Petrovčič, člani pa so bili Jakob Kranjc, Ludvik Lovko in France Mele (Primšar). Po letu dni delovanja in širjenja propagande so po izdajstvu aretirali številne komuniste od Ljubljane do Loške doline. Ker jih je bilo največ z Notranjske, so procesu nadeli ime »notranjski proces«. Tako je v podlistku Notranjski prvoborci, ki je leta 1983 izhajal v Brestovem obzorniku, zapisla Tone Kebe.

Koroški odred so ustanovili oktobra 1943 v Cerknem, nekaj dni pozneje pa so ga poimenovali Zapadnokoroški odred. Pred odhodom na Koroško so mu dodelili minerski vod Gorenjskega partizanskega odreda in pozneje še deset kurirjev. Ker so bili domačini vpoklicani v nemško vojsko, z novačenjem niso imeli veliko možnosti, zato so še vedno dobivali okrepitve več skupin izbranih prostovoljcev. Zaradi izjemnih razmer se je odred bojeval samo na partizanski način. Najbolj uspešni pa so bili njegovi minerji. Komandanti so bili: Franc Primožič, Anton Menci, Ivan Ribič in Anton Okrogar, politični komisarji pa Dušan Pirjevec, Jože Ulčar in Ivan Mavrin.

Viri:

• KEBE T.: Priprave in začetki vstaje na Cerkniškem in Rakovškem. Notranjski listi III. Kulturna skupnost občine Cerknica, 1981. Stran
• LINASI M.: Koroški partizani. Celovec: Mohorjeva, 2010
• KEBE T.: Notranjski prvoborci. Brestov obzornik. Letnik XVII, številka 194.
• Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
• Marija Ana Šlajnar

Kraj: Koroška
Datum: 1944
Avtor: neznan
Zbirka: Marija Ana Šlajnar
Skenirano: 9. 1. 2013
Oblika: kopija fotografije