1935 Rakek – Mulci
8. 05. 2013
O tej sliki ne vem povedati skoraj nič, ampak mi je tako zelo všeč, da se ji morem upreti. Na njej so rakovški mulci. Verjetno slikani spomladi, med šolskim odmorom, kot smo se slikali tudi mi. Če prav vidim, so med njimi tudi tri dekleta. Je najbrž res tako, kot je rekla moja stara mama – da se nekaj let pred vojno in nekaj let po njej rojevajo bolj fantje kot dekleta. Čez šest let se bo začela druga svetovna vojna. Takrat bodo to že fantje in dekleta.
Glede na hiše v ozadju sklepam, da so se slikali na hribu za šolo. Tega leta so na šoli prenovili fasado in napeljali elektriko v vse učilnice in ostale šolske prostore. V istem letu so bili v pritličju tudi preurejeni prostori za šolsko polikliniko. Za njeno ureditev je banska uprava odobrila večji kredit, nekaj pa je prispevala tudi občina Rakek, ki je odstopila tudi prostor v osnovni šoli. Slovesni otvoritvi, ki je bila 20. septembra 1935 ob 8. uri zjutraj, so prisostvovali direktor Higienskega zavoda iz Ljubljane dr. Pirc, ves občinski odbor z županom Tavčarjem na čelu ter šolski upravitelji z Rakeka in Unca.
Zakaj mi je ta fotografija tako sedla v srce? Če jo na hitro pogledam, vidim, da paglavci komaj čakajo, da bodo kaj ušpičili. Če pa jih pogledam v oči, vidim, da jim gredo po glavi vse lumparije tega sveta in da bodo dejansko ušpičili vse, kar se da in še več. Stari so okrog trinajst, štirinajst let. Televizije ni bilo, interneta še manj, kakšnih posebnih igrač tudi ne. Kdo pa se bo igral znotraj z igračami, če pa je zunaj lepo pomladno sončno vreme, ki kar kliče po potepu. Najbolje se bo odpraviti proti Škocjanu in splezati na nakšno drevo ali pa skakati po lužah, ki so ostale od zadnjega dežja. Starši so tako zaposleni s spomladanskimi deli na njivah in vrtovih, da bodo še zadovoljni, da jim otročad ni v nadlego. Če pa ne bodo šli proti Škocjanu, pa se bodo lahko na vasi igrali kakšno od takrat priljubljenih igric: kozo klamf, ravbarje in žandarje, rihtarja tepsti, skrivalnice, slepe miši, trden most.
Najmanjši na sliki je lahno oblečen: tanka jopica, kratke hlače pod njimi pa – ne, niso žabe ampak nogavice, ki so bile nad koleni pritrjene z neke vrste podvezicami ali pa kar navadno elastiko. Deček poleg njega pa je v suknjiču. Opira se na palico, s katero bo ponagajal dekletom. Fantič poleg njega je bolj gosposko oblečen, okrog vratu ima zavezan svilen šal, hlače ima bele, obutve ne vidimo, palico pa je vrgel čez ramo, kot sprehajalno.
Tudi fantič s čepico je oblečen v standardna fantovska oblačila tistega časa: kratke hlače, nogavice, srajco in suknjič. Prav tako njegov tovariš, ki mu je sedel za vrat in v rokah grozeče drži oklešček, s katerim ga bo namahal, če ga bo slučajno zvrnil.
Ti trije pobalini imajo oblečen tudi lajblc. Prvi ima pipec in z njim nekaj reže. Zaradi njega je bil najbrž zelo važen. Srednji se je prav po moško postavil, čepico si je poveznil nekoliko na stran in zaradi tega izgleda še bolj pobalinsko. Zadnji pa je verjetno postal vojak. Pa ni! Ta je edini, ki ga je na sliki prepoznal gospoda Kovšca. To je Matičič (Žlinc), ki je bil rojen leta 1922 in glede na ta datum, sem določila okvirno letnico nastanka fotografije.
Deklica ima oblekico iz rožnato potiskanega blaga brez ovratnika in svetel predpasnik, oblečena je še v jopico, obuta pa v prav take nogavice kot fantje in v čevlje, ki so bili narejeni iz grobega svinjskega usnja in so segali nad gležnje. Fantič v sredini je iz nekoliko bolj premožne družine. Oblečen je v mornarsko obleko in obut v okovanke. Ti so morali biti precej težki in so ga ovirali pri tekanju za vrstniki. Če so mu starši sploh dovolili potepanje. Ali pa je moral k uram klavirja?! Zadnji fantič ima v rokah kanglico. Ali bo šel po pouku po mleko, ga je prinesel učitelju ali si je v njej prinesel kosilo?
Da bi bila na sliki lepša, si je še popravila frizuro. Ampak v nepravem trenutku, kajti takrat je fotograf že pritisnil sprožilec in njen obraz je zamegljen. Pod vratom ima zavezan pankeljček, ki je del obleke svetle barve, predpasnik pa je temen z vzorcem, obuta je v gumijaste škornje. Dečku poleg nje je vse skupaj malo odveč in samo čaka, da bo stekel po svojih opravkih. Dekletce, ki je zadnje v vrsti, se drži resno. Oblečena je kot ostali dve, le da nima predpasnika.Otroška oblačila vaških otrok tistega časa so bila več ali manj enaka. Za fante srajca, hlače, včasih telovnik, suknjič, nogavice, čevlji čez gležnje ali gumijasti škornji. Poleti so hodili večinoma bosi.
Deklice so bile oblečene v obleke čez kolena, predpasnik, jopico, nogavice in enako obutev kot fantje. Tudi one so poleti hodile bose.
Večina fantov ima v ustih zvitke, ki ponazarjajo cigareto. Prav gotovo se jim je zdelo imenitno kaditi in stavim kar hočete, da so na svojih potepih po gozdu kadili srobot. In komaj so čakali, da je skoraj (!) dozorelo prvo sadje in so ga hodili rabutat. Splačalo se je, čeprav je bilo zaradi tega treba večkrat teči na stranišče.
Spraševala sem se, zakaj imajo skoraj vsi šibe v rokah. Mama mi je pripovedovala, da so morali otroci ob začetku šolskega leta prinesti učitelju vsak svojo šibo. Grozno. Potem si jih pa še fasal z njo. Mogoče so tudi ti otročaji nabrali palice in šibe za učitelja.
Slovarček:
- lajblc: telovnik
- pankeljček: trakec
- jih fasati : biti tepen
Viri:
- Slovenski narod (24.09.1935), letnik 68, številka 216. URN:NBN:SI:DOC-KR2CKVHN from http://www.dlib.si
Kraj: Rakek
Datum: 1935
Avtor: Lado Strohsack
Zbirka: Miha Strohsack
Skenirano: 18. 8. 2011
Oblika: negativ na steklu
3 komentarji
leave one →
RSS - Posts
Gospa Gantar,
najlepša hvala za zanimivo fotografijo in celotno spremno besedilo. Želel bi samo preveriti, ali gre v primeru Žlinca na tej fotografiji za Antona Matičiča? Če da, potem je njegov pravilni datum rojstva 11. november 1920. Morda je bila fotografija torej posneta že malo pred letom 1935?
Lep pozdrav,
Uroš Malnaršič
Ja, je Anton Matičič. Hvala za pravilne podatke. Glede na to je bila slika posneta kakšno leto ali dve prej.
Fenomenalna slika!