1904 – Zemljevid Avstro-Ogrske dežele
Zemljevid je ena od strani iz Kozennovega Atlasa za srednje šole, ki je izšel leta 1904. Ker je bila Antonija Gabrenja, lastnica zemljevida, tega leta stara deset let sklepam, da je v našo hišo prišel vsaj nekaj let kasneje.
Ime Kozenn je bilo poznano številnim generacijam nekdanjih učencev v Avstro-Ogrski, saj je bil Kozennov šolski atlas objavljen v milijonih izvodov v več kot 100 izdajah in v številnih jezikih. To je bil eden najbolj pogosto uporabljenih atlasov v avstrijskem delu Avstro-Ogrske.
Ker sem pri pouku nemškega jezika zabušavala, imam sedaj kar nekaj težav. Googlov prevajalnik mi besedo “haupt-verkehrswege” prevede kot “glavne soteske”. Glede na legendo na zemljevidu pa menim, ga gre za važnejše prometne povezave. Torej zemljevid predstavlja politično ureditev, za katero vemo, kakšna je bila in glavne, predvsem železniške, prometne povezave. Tako si lahko pogledamo pot avstrijske in madžarske državne železnice, linijo Orient expresa, ki je vozil od 5. junija 1883 do 14. decembra 2009. V zemljevid pa so vrisane tudi zasebne linije: Južna železnica (naša), Aspang (Aspangbahn), ki pelje od nekdanjega Kanalhafna na Dunaju do Aspanga (na zemljevidu je označen le z A – pod Semmering-om), Buschtěhredska železnica (Buschtěhrader Eisenbahn) na Češkem in Košicko-bohumínska železnica (Kaschau-Oderberger Bahn) na Slovaškem.
Kot je še danes v navadi so okrog zemljevida še načrti vseh večjih mest v državi: Dunaj, Innsbruck, Budimpešta, Praga, Trst, Salzburg, Krakov, Czernovitz, Lvov (staro nemško ime je Lemberg), Gradec, Brno (Brünn), Celovec (Klagenfurt) in Ljubljana, ki je približno tolikšna kot današnji Rakek.
Od nam bližnjih mest sta na zemljevid vpisana Idrija in Adelsberg (Postojna).
Zdaj pa, vsaj zame, najpomembnejše. Blasius Kozenn je bil Blaž Kocen, Slovenec, rojen 4. januarja 1821 v Hotunjah, Spodnja Štajerska, umrl 29. maja 1871 v Hernalsu. Blasius Kozenn se je rodil v revni kmečki družini v vasi Hotunje, nedaleč od Ponikve. Po končani osnovni šoli na Ponikvi je obiskoval srednjo šolo v Celju, kjer je bil sprejet s priporočili svojih učiteljev iz osnovne šole. Študij je nadaljeval v Gradcu in Celovcu, kjer je študiral teologijo. V duhovnika je bil posvečen leta 1845. Služboval je kot kaplan v Rogatcu od 1849 do 1850 in bil pomočnik učitelja na srednji šoli v Celju (od 1850 do 1852). Po tem je odpotoval na Dunaj, kjer je na dunajski univerzi študiral matematiko, fiziko in zgodovino narave. Vse izpite je opravil z odliko. Leta 1854 je postal srednješolski učitelj, najprej v Ljubljani, nato pa od 1855 do 1858 v Gorici. Tu je napisal Grundzüge der Geographie für die 1. Classe der Mittel-und Bürgerschulen (Načela geografije za prvi razred srednjih in civilnih šol, prvič objavljen leta 1858 v Budimpešti in na Dunaju) in študijo Das Klima von Görz (Podnebje Pokrajine Gorica). Leta 1858 je začel poučevati na nemško govoreči cesarski višji šoli v Olomucu, kjer je ostal do predčasne upokojitve leta 1870. Bil je aktiven pri uvajanju novih srednjih šol – realk in leta 1863 je bil imenovan za člana šolskega inšpektorata.
V Olomucu se je Kozenn seznanil s knjigarnarjem in založnikom Eduardom Hölzelom, ki ga je prepričal, naj izdela prvi avstrijski šolski atlas. Ta je končno izšel leta 1861, potem ko se je Hölzel preselil na Dunaj. Kot vir za svoje zemljevide je uporabil nemška atlasa Adolfa Stielera in Heinricha Kieperta. Ni mu bilo nerodno, da je neposredno kopiral in le nekoliko spremenil nemške šolske atlase tistega časa.
Leta 1900 so Kozennov atlas v celoti revidirali Vinzenz von Haardt, Friedrich Umlauft, Wilhelm Schmidt in Franz Heiderich. Popravki so se nanašali na vsebino, zemljevide in tehnične vidike. Kot tak je bil primerljiv z najboljšimi atlasi, proizvedenimi v tujini. Uspeh Hölzelovega založniškega podjetja je spodbudil cesarsko vlado, da je izdala še druge sodobne šolske atlase. Konkurenca na trgu je povzročila proizvodnjo vse boljših atlasov, vključno z vedno več tematskimi kartami. Atlas so kasneje še nadalje posodabljali Heinrich Güttenberger, Hermann Leiter, Hans Slanař in Walter Strzygowski (po letu 1956).
Kot kartograf samouk je Kozenn napravil tudi številne stenske zemljevide za šole.
Podroben ogled zemljevida.
Viri:
- https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenija
- https://de.wikipedia.org/wiki/Slovenija
- http://books.google.si/books/about/B_Kozenns_Geographischer_Atlas_f%C3%BCr_Mitt.html?id=g9RKMwEACAAJ&redir_esc=y
- http://en.wikipedia.org/wiki/Blasius_Kozenn
Kraj, kjer je zemljevid doma: Rakek
Datum: 1904 (lahko tudi prej)
Avtor: uredila Franz Heidrich in Wilhelm Schmidt
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 14. 5. 2013
Oblika: zemljevid
Trackbacks