1910 Dolenja vas – Lovec in trofeja
Ivan Svet – Gornikov (1860 – 1940) iz Dolenje vasi je imel v zakupu pravico do lova. Vendar ponosni uplenitelj jelena na sliki ni Ivan, temveč eden od njegovih gostov.
Kratka zgodovina lova pri nas
V starem in srednjem veku je bil lov dovoljen samo za gospodo, zato se imenuje dominalni sistem lova (od latinske besede dominus/gospod) in je temeljil na zemljiški pravici. Marija Terezija je šele leta 1750 s posebnim patentom razveljavila tak sistem lova. Na osnovi omenjenega patenta so razpisali dražbo vseh lovišč in nekaj je iztržilo tudi bogato meščanstvo. Vendar je že nekaj let kasneje odredbo omejila, tako da je plemstvo zopet dobilo prednostno pravico pri lovu.
1848 leta je marčna revolucija kmetom, donedavnega še tlačanom, omogočila, da so postali najemniki oziroma lastniki zemlje ter s tem tudi upravičenci do lova. Sledila so leta velikega pobijanja in preganjanja divjih živali v naših gozdovih, saj je kmet v divjadi videl zgolj lastnino osovraženega plemstva. Številne avtohtone vrste, na primer jelena in risa, so praktično povsem zatrli.
Veliko nazadovanje številčnosti divjadi tudi na Slovenskem je leta 1870 pripeljalo do uzakonitve zakupnega sistema lova. Lovil je lahko le tisti, ki je imel 115 ha nepretrganega zemljišča, vsa ostala zemljišča, ki so bila manjša, pa so bila združena v občinska lovišča, ki so jih na javnih dražbah oddajali v zakup najboljšemu ponudniku za 5, 7 oziroma 12 let. Na Slovenskem se je zakupni sistem lova ohranil vse do razpada Kraljevine Jugoslavije oziroma do leta 1946. Tega leta je ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije izdalo zakon, ki je določal, da je divjad ljudska dobrina, pravico do lova pa ima vsak državljan. Tak sistem je v veljavi še danes.
Veliko preveč časa je preteklo, da bi lahko še koga vprašali, ali kdo pozna gospoda na sliki. Urejena obleka, lovski daljnogled in puška, predvsem pa njegov pogled, pritrjujejo ugotovitvi, da je šlo za pomembnega možakarja. Po usnjenih hlačah bi se dalo celo sklepati, da prihaja iz Avstrije. Glede na to, da so takrat živeli v skupni državi Avstro-Ogrski, bi to ne bilo prav nič presenetljivo.
Lovski sodrug pri lovu je lovski pes. Na sliki je pes pasme brak-jazbečar. Ta vrsta lovskih psov je še danes zelo priljubljena pri nas, predvsem zaradi njegove vztrajnosti na pogonih in občutljivega smrčka pri krvni sledi.Tale na sliki je videti kar utrujen. Glede na to, da je uspešno izsledil jelena, pa je dobil čast, da je na sliki. Verjetno pa mu je kakšna druga nagrada šla veliko bolj v slast.
Izrezek iz revije Lovec (številka 10 iz leta 1940) nam je pomagal, da smo spoznali tudi podobo Ivana Sveta. To je žal tudi edina slika Ivana Sveta, ki smo jo našli. Do sedaj …Članek opisuje Ivana kot zapriseženega člana zelene bratovščine in ljubitelja domačih gozdov na Javornikih. Njegovi lovski tovariši so se poslovili od njega na način kot se od lovca tudi spodobi. Z lovskim rogom, strelom iz lovskih pušk in zelenimi lovskimi vejicami. S pravim lovskim pogrebom torej.
Slovarček:
- ruk : čas ženitovanja jelenov
Viri:
- Gvido Svet — Gornikov
- revija Lovec, št. 10, letnik XXVII, 1940
- Divjad in lovstvo, Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, 2012
Kraj: Dolenja vas
Datum: okoli 1910
Avtor: neznan
Zbirka: Gvido Svet
Skenirano: 5. 11. 2011
Oblika: negativ na steklu
RSS - Posts
Trackbacks