Skip to content

1904 Dunaj – Avstro-ogrsko hribovje in vodotoki

17. 12. 2015

130710204pŠe ena stran iz slavnega Kozennovega atlasa (https://stareslike.cerknica.org/2013/06/23/1904-zemljevid-avstro-ogrske-dezele/). Na njej so vrisana gorovja in vodotoki za časa avstro-ogrske države. No, ja, saj so sedaj še ravno tam, le pripadajo drugim državam.

Kocen je bil slovenske gore list, verjetno pa ga ni med nami, ki bi to vedel. Tudi jaz sem to ugotovila šele, ko sem brskala po spletu za podatki o zemljevidu. Nekaj rečic je vrisanih tudi na slovenskem ozemlju. Iz manjših kart pa ugotovimo, da je bila najpomembnejša reka Donava. Je za Volgo najdaljša evropska reka. Izvir v Črnem gozdu (Schwarzwald) v Nemčiji in teče preko desetih držav kar 2850 kilometrov, da se izlije v Črno morje. V različnih državah jo različno poimenujejo: nemško Danau, madžarsko Duna, romunsko Dunărea, slovaško Dunaj. Ime verjetno izvira od Kletov, ki so v prvi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem zasedli ozemlje v zgornjem toku. Reko so častili kot prinašalko življenja in smrti ter vez z onstranstvom. V njihovem jeziku je beseda »danu« pomenila »tok« – iz istega korena izhajajo tudi imena nekaterih drugih evropskih rek, kot so Dion, Dnjepe in Dnjester.
Podoben zemljevid, le da je bila na njem Jugoslavija, je visel tudi v zemljepisni učilnici naše osnovne šole. Po potrebi smo obesili še kakšnega drugega, ki so bili obešeni na okroglem stojalu. Ker je bila tovaršica za zemljepis bolj stroga, so imeli fantje, pa tudi nekatera dekleta, poseben lušt nagajati ji. Pa je postavila glavnega akterja v kot za zemljevidi. Ni mu mogla narediti boljše usluge, kajti tam je zganjal afnarije, da smo se mu vsi režali, nje pa ni poslušal nihče. Še tri najglasnejše je razporedila po kotih. Miru pa še vedno ni bilo in očitno sem bilja najbolj moteč faktor, kotov pa je zmanjkalo, pa me je postavila ob zadnjo steno razreda ter pospremila z besedami: »Pa v zid se obrni, ker te ne maram gledat!«

Pri njej smo pisali tudi kontrolke s slepimi kartami. Da ne bi prepisovali eden od drugega, smo morali na klopi narediti mejo – postaviti nekaj visokega – atlas ali torbo. Za dolgine, kot sva bila sošolec in jaz, ni bila nobena ovira previsoka. Samo zravnala sva se in obrnila oči, pa sva videla, kaj ima drugi napisano. Imela pa sva skrivni dogovor. Pisala sva bolj na veliko pa vsak pol rek, gorovij, rudnikov ali kar je že bilo na zemljevidu, sva se naučila. Ne vem, kako je z njim, ampak moje zemljepisno znanje je temu primerno.

130710204p-001

Naj se nihče ne začudi, da prištevamo Trst in Istro «slovenski zemlji», čeravno po večini prebivalstva nista slovenski. «Morje adrijansko, bilo nekdaj si slovansko» — te besede iz pesmi, ki ni nič manj krasna, nego slovenska marzeleza istega pesnika – so vdihnile Jenku isto trdno prepričanje o avtohtonstvu Slovanov ob obalah sinje Adrije. Te so navduševale že tudi našega očeta — pesnika, da je ponosno vskliknil:

Od davnega tukaj stanuje moj rod,
če ve kdo za dru`zga, pove naj od kod`. (Valentin Vodnik, 1811)

Odlomek je iz knjige Simona Rutarja, cesarsko kraljevega gimnazijskega učitelja: “Trst in mejna grofija Istra”, Izdala Matica Slovenska, leta 1896.

Slovarček:

  • morje Adrijansko: Simon Jenko: Jadransko morje
  • marzeleza: »Marseljeza« je bila v slovenski publicistiki sinonim za himno. Z njo so poimenovali Jenkovo pesem Naprej zastava slave (bivšo slovensko himno) in Prešernovo Zdravljico.

Viri:

Kraj: Dunaj, Rakek
Datum: 1904
Avtor: uredila Franz Heidrich in Wilhelm Schmidt
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 10. 7. 2013
Oblika: zemljevid

Advertisements
One Comment leave one →
  1. Tatjana permalink
    17. 12. 2015 18:38

    Ja, res je bilo tako pri zemljepisu in zgodovini. Zemljevidov se nismo dotikali s prsti, ampak smo samo nakazali kraj, ki smo ga želeli pokazati. So bili pa vsi zemljevidi zelo ohranjeni in ni bilo potrebno kupovati novih.
    Pa tudi avtoriteta ni nikomur škodila….smo se vsaj naučili kaj je red.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: