1923 Ohio – V Ameriko s trebuhom za kruhom

Prvi val izseljevanja

Pred marčno revolucijo leta 1848 so se Slovenci le redko izseljevali v tujino. Zaradi poslabšanja gospodarskega položaja pa je v drugi polovici devetnajstega stoletja pljusknil v Ameriko velik val izseljencev. Najbolj občuten je bil po ustanovitvi avstro-ogrske monarhije, v letih 1867 in 1868. Izseljevanje je potekalo nadzorovano, uvedli so tudi potne liste, vendar so bili dokumenti brez fotografij. Tako se je čez veliko lužo pretihotapilo na stotine mladih fantov, ki bi morali na služenje vojaščine. Mnogi so spremenili imena in se na tujem podpisovali tako, kot je pisalo v potnem listu.

V tistih letih so se v časnikih vrstili oglasi, ki so na veliko vabili v Ameriko: “Vrata Amerike so odprta na stežaj”, “Z vlakom do Hamburga, nato štirinajst dni po morju, pa boste Amerikanci”, “Kliče vas Hamburg – America line“, itd.

Potovanje v neznosnih razmerah

Na začetku so naši ljudje potovali v neznosnih razmerah, najpogosteje v podkrovju. Vso hrano so morali prinesti s seboj. Poznejši oglasi so že obljubljali, da dobijo na ladji dva obroka. Vozovnica je bila seveda temu primerno dražja. Če se je sin odločil za odhod v Ameriko, je moral oče za vozovnico prodati dva vola.

Naši ljudje so potovali v Ameriko prek Hamburga, Bremna, Le Havra in Trsta. Do pristanišča so potovali z vlakom. Zanimivo, da jih je najmanj odplulo iz Trsta. Vodna pot od tod do Amerike se jim je zdela predloga.

Zapis enega od potnikov:

Še preden smo se odpravili na veliko ladjo, nas je kot živino pregledal zdravnik. V Ameriko so smele samo zdrave moške osebe. Tisti, ki jih je zdravnik zavrnil, so jokali, mi pa smo vriskali od sreče. Toda že po nekaj miljah plovbe nas je obšla bridkost in solze so nam zalivale oči. Vse do konca sem se oziral po kopnem in vzklikal: “Zbogom Evropa.” Globoko v sebi sem čutil, da jo vidim zadnjikrat. Po dolgem potovanju, strašnih viharjih in neznosni pripeki smo vendarle zagledali Kip svobode. Spet smo jokali. Od sreče! Na ameriških tleh smo morali tri ure stati na soncu, preden nas je znova pregledal zdravnik. Ta nam je kar na suknjiče ali srajce napisal nekakšne številke. Pozneje sem zvedel, da so pomenile, kakšna je naša rast, koliko zob imamo in za kakšno delo smo primerni. A vsi smo šli najprej delat v rudnik …

The Diamond Alkali Plant at Fairport Harbor, Ohio.

Ameriško kemično podjetje, ki je v mestu Ohio delovalo med leti 1912 – 76. Znano je bilo po tem, da je izdelovalo najbolj sporne herbicide.

Napisano 4.12.1923

Dragi sinko Josip. Čestitam ti vesele Božične praznike in veselo novo leto. Bog najtida veliko sreče. To je slika ot fabrike v kateri dejlam. Zdraf sem in dejlam vsaki dan. Primi mnogo pozdrava ot tvojga Ata. Zbogom Janez Konc

Po zapisanem besedilu in priimku sklepam, da je bil pisec doma iz bližnjega Babnega Polja, nikakor pa ne iz Hrvaške, kamor je bila razglednica naslovljena. Je pa naslov tudi popravljen, a popravka ne znam razbrati.

Janez ni delal v rudniku kot velika večina, je pa zato delal v strupenem okolju kemične tovarne.