1950 Rakek – Delovna knjižica

Prva delovna knjižica, ki sem jo videla, je bila iz leta 1930, izdala pa jo je Javna borza dela v Ljubljani. Na notranji strani platnice je bila tudi “reklama” za borzo dela. Za časa Kraljevine Jugoslavije se je imenovala Poslovna knjižica in je bila dvojezična. Poleg osebnih podatkov, podatkov o izobrazbi in premoženjskem stanju ter zaposlitvah je vsebovala tudi rubriko za vpise Uprave za posredovanje dela in pouk o ravnanju z delovno knjižico. Po vojni je bil v začasni uporabi “delovni izkaz” z napisom “Junakom borbe slede junaki dela” in je veljal tudi kot osebni dokument. Potem pa so že začeli izdajati delovne knjižice, kot je ta na sliki. Izdajali so jih okrajni ljudski odbori, kasneje pa je nalogo prevzela upravna enota, ki je vodila evidenco izdanih delovnih knjižic.

Delovna knjižica je bila javna listina. Vsebino in obliko, postopek izdaje, način vpisovanja podatkov in postopek zamenjave delovne knjižice je predpisal minister, pristojen za delo. S 1. januarjem 2009 je Zakon o delovnih razmerjih ukinil delovne knjižice. Ustanova, pristojna za vodenje evidence o zaposlitvah je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki pa, kako ironično, od strank še vedno zahteva delovno knjižico.

19. maja 1950 je mama na Okrajnem ljudskem odboru v Postojni dvignila svojo prvo delovno knjižico …

… in začela delati pri Milanu Milavcu v Dolenji vasi kot gospodinjska pomočnica. Po štirih letih pa se je zaposlila na Brestu v Cerknici, kjer je delala do upokojitve.

Ko je delovno mesto gospodinjske pomočnice zapustila, ji je bivši delodajalec v delovno knjižico zapisal same pohvalne besede, dobra priporočila. Vpisovanje razloga prenehanja delovnega razmerja in tako imenovanih priporočil v knjižico so kasneje opustili in marsikdo si je oddahnil.