1961 Cerknica – Kelnarica Ivanka (1)

 Le kateri Cerkničan v tistih časih ni poznal te prikupne kelnarice, slikane pri potoku pred Žajfnco? To je legendarna kelnarica Ivanka Meden, po domače Rezena Ivanka. Brez nje gostilna Žajfnca ne bi bila to, kar je bila. Ivanka je bila natakarica z dušo in srcem in je gostilni dala neizbrisen pečat, saj je bila med gosti zelo priljubljena. Na to kaže tudi dejstvo, da je bilo v Žajfnci prometa, in s tem tudi dobička, precej več kot Pri Zgoncu in Na Peščenku skupaj.

Ivanka je v gostilno prvič stopila ob otvoritvi, leta 1951, v letih od 1960 do 1987 pa je bila v Žajfnci stalno zaposlena in je tako rekoč postala njen drugi dom. Prigod, takšnih in drugačnih, ki so se ji zgodile v vseh letih službovanja, je za zajetno knjigo. Pogostokrat se je znašla tudi v zelo neprijetnih situacijah, ki pa jih je morala, in nedvomno tudi znala, diplomatsko reševati.

Z veseljem se spominja silvestrovanj, pustovanj in veselih dogodkov, ob katerih se je gostilna tresla od smeha in dobre volje. Seveda se je gostilna tresla tudi zaradi prepirov, ob katerih so včasih zapele še pesti. Ob takih neljubih dogodkih so prišli miličniki, ki so sicer tudi drugače pogosto hodili po gostilnah in budno spremljali obnašanje gostov po 22. oziroma po »policijski uri«, kot so temu rekli domačini. Kadar v Žajfnci ni bilo vse po predpisih, je morala možem v modrem pojasniti, zakaj možakarji z veselim petjem po deseti uri zvečer kalijo nočni mir ali pa zakaj je kdo za mizo (za)spal …

Nekajkrat je morala iti tudi k sodniku za prekrške in po nedolžnem plačati denarno kazen. Nekoč sta zvečer prišla v kontrolo dva znana miličnika in prisotni gostje so jima naročili in plačali pijačo. Ivanka jima jo je postregla in oba sta naročeno tudi popila. Naslednji dan jo je eden izmed njiju prijavil, češ da je po 22. uri stregla alkohol, »pozabil« pa je povedati, da ga je pil tudi on … Za ta prekršek je plačala visok znesek, ki je takrat znašal kar četrtino njene plače. Včasih je morala plačati tudi kakšno rundo, ki so jo gostje naročili in seveda tudi popili, poravnati pa je niso hoteli…

Lepe spomine ima na pustni čas. Še posebej veselo in nepozabno je bilo v letih od 1955 do 1980. Takrat so domačini v gostilno obvezno pripeljali svoje žene in odprli denarnice … Na veliko se je jedlo, pilo, šalilo in seveda tudi plesalo. Kar nekaj znanih Cerkničanov je dobro raztezalo harmoniko, zato se ni noben pustni ples končal pred zgodnjimi jutranjimi urami. Pustni torek in pepelnična sreda sta bila pa sploh nekaj posebnega. Ko so pogrebci odnesli pokojnika na zadnjo pot proti mostu, so Ivanki v varstvo zaupali skrinjico z denarjem, ki jo je morala čuvati do tako imenovane »zapuščinske razprave«, ko se je denar razdelil med sodelujoče pogrebce.

Kot zanimivost naj napišem še to, da se je v sob’ci, kjer je vedno ležal ubogi pust, »rodila« tudi znamenita mati Uršula, coprnica vseh coprnic. Leta 1978 sta jo kar dobra dva meseca oblikovala znana cerkniška umetnika, Milan Rot in Slavko Mikše. Ogrodje zanjo so izdelali v mehanični delavnici na Brestu, obleko pa ji je sešila šivilja Mira Homovec.

 31. januarja 1987 je Ivanka pred odhodom v zasluženi pokoj pripravila poslovilno zabavo, na katero je povabila vse stalne goste. Po njenem odhodu je v gostilni zavladala praznina, kajti njene predanosti in prijaznosti ni uspela nadomestiti nobena kelnarica več.

Slovarček:

• kelnarica: natakarica
• runda: količina enake (alkoholne) pijače, navadno za več oseb, ki se naenkrat naroči

Prispevek je napisala: Stanka Erjavec.

Kraj: Cerknica
Datum: 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Meden
Skenirano: 23. 2. 2014
Oblika: fotografija