1954 Bezuljak – Kosci
Slika je bila posneta poleti 1954 na Mivči Sevski rebri. Večina bezovskih fantov in dva starejša možakarja (Kocjančič, Hren) ter avtor fotografije Puc, so se postavili za posnetek po končanem delu, ko je bila vsa senožet že pokošena. Tedaj je bil čas za malico, spili so poleg vode tudi nekaj kozarcev vina, povedali kakšno okroglo in veselo zapeli. Zanje je bilo delo končano. Na vrsti so bile grabljice.
Sevske rebri so senožeti pod staro potjo proti Dobcu od Dolška dalje.
Pri Mivčih je bil gospodar Anton Hren že več let v postelji. Gospodarila je mama sama z mladoletnima sinovoma Tonetom in Ivanom. Slika je dokaz vaške solidarnosti, dobrih sosedskih odnosov, saj so prišli na pomoč vsi, ki so mogli, da je bila velika senožet hitro pokošena.
Gasilci so imeli takrat samo ročne brizgalne. Na vsaki strani brizgalne so stali trije gasilci, da so dovolj močno poganjali brizgalno. Ker iz vodovoda ni priteklo dovolj vode, so izpraznili vse štirne na vasi pa tudi vse gnojnične jame. Močan veter je nosil šope gorečega sena po zraku. Takrat je bilo v Bezuljaku še nekaj streh kritih s slamo. Tudi naši sosedje Kocjanovi so imeli na hiši še slamnato streho. Na streho so položili dve visoki lestvi, da so s slemena polivali vodo, ki smo jo pumpali iz naše štirne.

- avtor fotografije Puc – Mivč sorodnik iz Ljubljane, ki je tudi rad prišel pomagat,
- Kavčič Tone -Rakiški,
- Brancelj Ludvik -Krajnč,
- Janez Kocjančič – Tetn,
- Ivan Hren – Antonov,
- Jože Hren – Kovačev,
- Jože Švigelj – Francetov in neznan.
- Alojz Švigelj – Kešlanov,
- France Primožič – Nežen,
- Jakob Turšič – Kotovčkov,
- spredaj kleči Ivan Hren – Mivč.

- Jože Primožič – Nežen,
- France Turšič – Ulčarjev,
- Tone Meden – Tonkov.
Klečijo:
- Jože Zalar – Kevdern,
- Ivan Švigelj -Švigljev,
- Franc Brezec – Čejdnikov,
- Franc Debevec – Boštjanov,
- Alojz Hren – Antonov.
Ležita:
- France Korošec – Sernevčkov,
- France Katern – Severjev.
Slovarček:
- štala: hlev za govedo, ovce, konje
- hlevi: hlev za prašiče skupaj s svinjsko kuhinjo (kotel za kuhanje pese, repe, korenja in korito za sesekljat, zmečkat skuhano)
- štirna: vodnjak za deževnico
- gnojnična jama: običajno zabetoniran zbiralnik pod gnojiščem, da se je vanj zbirala voda, ki je pronicala skozi gnoj
Viri:
- Marija Hren, Bezuljak
Kraj: Bezuljak
Datum: julij 1954
Avtor: Puc
Zbirka: Valentina Brezec
Skenirano: 4. 12. 2012
Oblika: fotografija
Trackbacks