Skip to content

1945 Babno Polje – Miting ZSM

21. 07. 2014

rPrizor z mitinga ZSM, ki so ga uprizorila dekleta iz Babnega Polja v babnopoljski šoli v času tekmovanja za II. kongres.

r

  •  Ančka Poje, Kobenclova, pere,
  • Jelka Troha, Ancina, plete,
  • Frančiška Klimpf, Klimpova,
  • Rozi Mlakar, Jurčkova.

rPepca Poje, Lahova, s svetlimi lasmi sedi na nekakšnem odru, zraven nje v kratkih rokavih sedi Talči Troha.

rZadaj:

  •  Ada Troha, Petrova, v beli bluzi,
  • Vera Malnar, Pajštebarjeva, bere,
  • Karla Mestnik, Mestnikova.

r

  • Tončka Lipovec, Mohoričeva (prede),
  • Ana Mestnik, z belim ovratnikom,
  • Malka Poje, Lahova, plete.

Pri Ančki Poje, Kobenclovi so imeli kmetijo in veliko otrok z imeni: Mica, Franca, Johana, Frence, Janez, Ančka, Pepca, Cene, Tone. Na kmetiji je gospodaril 23. 2. 1881 rojeni Janez Poje. Njega in še dva sinova, 15. 10. 1911 rojenega Franca in 22. 9. 1922 rojenega Vinka, so 29. 7. 1942 v Jermendolu usmrtili vojaki italijanskega okupatorja. Namreč z genocidnim pomorom Babnopoljcev so »Cravate rosse/Rdeče kravate« najprej začele v Jermendolu 29. julija 1942.

O tem poboju je v italijanskem vojaškem poročilu navedeno, da »je bilo ubitih ostalih sedem krepkih mož, ki so tavali po gozdu medtem ko so se skušali rešiti z begom/altre sette uomini validi trovati vaganti nel bosco ucisi, mentre tentavano sottrarsi alla cottura, con fugo« (Ferenc 1999: 24, 195). Vsekakor je treba zanikati veljavnost okupatorjevega vojaškega poročila, ker je na podlagi pisnih in ustnih pričevanj, če izvzamem dve izjemi, ugotovljeno, da so usmrtili devet moških iz Babnega Polja, ki so kosili v Zavodih ali, kot je navedeno v enem od virov, »V gmajni pri Jermen dolu so zahrbtno ubili 9 koscev Babnopoljcev« (Avsec 1973: 13).

Za razliko od poboja na Vražjem vrtcu 30. julija 1942, ko so vaščani še istega dne izvedeli, kaj se je zgodilo in tudi vedeli za kraj poboja, pa so pobite v Jermendolu našli več dni kasneje, češ:

V Jermendolu so rezko odjeknili streli. Nihče ni vedel, da je v krvi omahnilo devet Babnopoljcev, ki so bili zaposleni pri poljskem delu. (Janež, Jože 1959: 442)

Komisija za ugotavljanje zločinov je predvsem po ustnih pričevanjih podrobneje ugotovila:

Dne 29. VII. 1942. zjutraj je prišel skozi vas iz smeri Čabar prvi val velike italijanske ofenzive proti partizanom. Predhodnice se niso ustavile v vasi, ampak so šle naprej proti Staremu trgu. Ko so šle te edinice čez polje Zavodi, so zgoraj navedeni moški tam kosili. Lahi so jih sklicali skupaj in jim ukazali, naj gredo z njimi, da jim bodo kazali pot. Priča za to je Troha Francka iz Babnega Polja št. 16, hči v seznamu umorjenih navedenega Troha Franca, ki je bila tedaj pri njem na travniku. Njo so Lahi zapodili domov, oče pa je moral z drugimi vred oditi z njimi /…/.

Storitelji: Ljudje jih ne poznajo. Vedo samo to, da so pripadali istim bandam, ki so drugi dan uprizorile pokol v Vražjem vrtcu. Med njimi je bil tudi neki Primorec iz Vipave. Njegovega očeta, ki je bil prekupčevalec, so po Loški dolini poznali pod imenom Florijan ali Furlan (ne ve se, ali je to priimek ali krstno ime).« (Komisija 1944)

Po pričevanjih vaščanov so pobite v Jemendolu našli šele čez trinajst ali morda celo več dni:

Čez 13 dni so domačini našli omenjene žrtve v Jermendolu. Žrtve so bile nepokopane. Priča cela vas. (Komisija 1944)

Obenem z različnimi datumi, kdaj so našli pomorjene kosce, so znana tudi različna pričevanja o tem, koliko je bilo umorjenih in kdo je našel nesrečne kosce:

Potem je oče, ko je hodil po gozdu, tiste kosce našel, čez kakšnih štirinajst dni ali še več. (Janež, Vinko: 1999: 130, 131)

»Tistih devet mož, ki so jih postrelili pri košnji, so prej pokopali. Našel jih je Plos iz Jermen dola. Pasel je krave, začutil neprijeten vonj, šel pogledat … Dobil jih je, ko so ležali pobiti na košenini. Sonce se je vanje upiralo.« (Troha, Marija 1999: 86)

Glede števila pomorjenih je na voljo podatek Babnopoljca, češ da so:

»Lahi postrelili pri košnji tisti dan 7 ljudi, med njimi podžupana Franca Troho – Lukovega.« (S 1945: 4).

Po pisnih in spremnih ustnih pričevanjih velja, da so vojaki italijanske okupatorske vojske 29. julija 1942 v Jermendolu usmrtili devet moških, ki so bivali od hišne številke 11 do 89 v Babnem Polju. Z izjemo hišnega delavca Antona Kovača, ki je bil doma v Prezidu, so bili ostali Babnopoljci.

  • 11. Jozelj Matevža Alojz, Jozlov 22. 05. 1913, hišni delavec
  • 16. Troha Antona Franc, Lukov 01. 02. 1897, kmet
  • 16. Kovač Franca Anton, Kovač 22. 06. 1916, hišni delavec iz Prezida
  • 24. Poje Janeza Franc, Kobencelj 15. 10. 1911, kmečki sin
  • 24. Poje Janeza Vinko, Kobencelj 22. 09. 1922, kmečki sin
  • 24. Poje Tomaža Janez, Kobencelj 23. 02. 1881, ostarel
  • 53. Vesel Janeza Filip, Brinar 01. 05. 1923, hišni delavec
  • 59. Grajš Štefana Franc, Grajš 23. 07. 1913, hišni delavec
  • 89. Lipovac Gregorja Peter, Mohorič 26. 04. 1882, ostarel (Okoliš 1996: 125-127; Ferenc 1999: 268; Smrtne žrtve, november 2014)

Viri:

  • Babno polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, Marija Makarovič, Cerknica 2014
  • Mestnik Ivana *1932

 
Prispevek je napisala: Marija Makarovič.

Fotografija je bila objavljena v knjigi: Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne, Marija Makarovič, Cerknica 2014, stran 267.

Kraj: Babno polje
Datum: 23. 3. 1945
Avtor: Edi Šelhaus
Zbirka: fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, št. 745:LJU;TN-0000577/8)
Skenirano: neznano (Muzej novejše zgodovine Slovenije)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: