1912 Unec – V Ameriki

 O Jožetu Kuncu smo v starih slikah že pisali, v prispevku Mama in sin. Doma je bil na Uncu, v hiši št. 5. Čez lužo v Ameriko, natančneje v Ohio, se je odpravil, kot večina naših izseljencev, zgolj zaradi zaslužka. Tam je bil vedno sam, družina pa ga je čakala doma. Ko smo se o sliki pogovarjali z Marijo Turk, Jožetovo vnukinjo, je z veliko žalostjo govorila o njegovem garanju, ki ga je doživljal v rudniku, kjer je delal. Delo je bilo naporno, zdravju škodljivo in predvsem nevarno, saj normativov varstva pri delu, kot jih poznamo, takrat ni bilo. Večkrat je bil lačen kot sit, vsak dolar je šparal za domov. Ko pa se je leta 1912 končno vrnil domov, je težko zaslužen denar večinoma porabil za gradnjo hiše in kmetije. Ker je denar hitro skopnel, se je ponovno odpravil v Ameriko, na delo v rudnik. Na žalost je zaradi vdora v rudniku utrpel hude poškodbe in se predčasno odpravil domov. V Ameriko se ni več vrnil.

Možakar z brki na levi strani je Jože Kunc, ostali niso prepoznani. Vsi možje na tej sliki imajo zanimive hlače. Okoli pasu so ohlapne, pasov pa nimajo. Da jim ne zlezejo dol, skrbijo le šire. Pijačo, najverjetneje rdeče vino, so si točili z lončenim vrčem, takim, ki se ga je uporabljalo tudi za točenje vode pri umivanju z lavorjem, saj kopalnic ni bilo. Pa še to, starejši moški imajo vsi košate brke, mlajši so pod nosom goli.

Tu pa vidimo lesen zaboj s steklenicami vina. Taki leseni zaboji za prenašanje steklenic so bili v uporabi tudi pri nas, kasneje so jih nadomestili plastični zaboji, ki pa so tudi danes že bolj redkost. Prav zaradi teh lesenih zabojev, se je pri nas prijela beseda gajba pira ali gajba vina.

Danes rečemo, da bo dal za en sikspek (six pack), včasih pa je dal za gajbo pira. Tisti, ki ne veste, sikspek ima šest pollitrskih pločevink piva, gajba pa dvajset pollitrskih steklenic. Kaj je lepše, pa presodite sami. Pa da ne bom samo o alkoholu govoril, tudi radenska, sokovi, jedilno olje, pa še bi lahko našteval, je bilo včasih samo v gajbah in ne v plastenkah.