Skip to content

1939 Begunje – Napajanje

12. 12. 2014
by

140804753O fotografiji ne vemo prav veliko. Najbrž je nastala nekje v okolici Gornjega malna v Begunjah, sredi tridesetih let. Takrat je bilo govedo nekaj tako vsakdanjega za kar ni bilo vredno trošiti filma. Zato takšnih fotografij iz tistega časa ni bilo veliko, še manj pa se jih je ohranilo.

Avtor fotografije je Vladimir Regvart, doma iz Zagreba. V Begunje je k sorodnikom v Gornjem malnu prišel večkrat na obisk. Ob enem takšnem obisku je verjetno nastala tudi ta fotografija.

Ja, res je, so obstajale Istrske buše, majhne, sive, kumrne. Plavke in Sivke pa so bile prava notranjska sorta. Trpežna, krotka, v mleku so imele veliko tolšče, hitro so bile pomolžene, skratka enkratne. Je pa bila naša Mura sorte Matafonka, te pa so bile bolj muhaste. No, pa ko smo že pri tem, naj povem zgodbo s paše:

S sosedovim Janezom sva vsako jutro napasla živino od petih zjutraj do pol osmih, mimogrede sva živino še napojila pri koritu, ki je prav pod vasjo Rudolfovo in potem hitro v šolo. Ta ni bila prav daleč, z Rudolfovega do Sv. Vida je bilo le za kakih pet minut otroškega teka.

Spomladi je bilo veliko paše po gozdu, prav ob potoku Opečnik, ki teče pod vasjo Jeršiče, so bile najboljše rožice. Poleg krav sva imela tudi junce in ovce. Takale čreda se nama je razšla nekaj ob potoku, druge v hrib, da nisva vedela, kako naj jih dobiva skupaj.

Odločila sva se za najhitrejšo in najbolj nevarno varianto. Nagnala sva jih v hrib po zelo strmem gozdu, Nekako je šlo, dokler ni naša Dima stopila na gladko poleno, spodrsnila in padla. Skušala se je pobrati, pa se je prevrnila še enkrat in še enkrat. Končno se je ustavila za debelo smreko in obležala. Kaj zdaj? Najprej sva očistila teren, pobrala vse gladke palice s poti, potem pa jo je Janez vlekel za verigo, jaz pa sem jo zadaj s palico priganjala, da je vstala. Dima se je tresla po celem životu in se nekaj časa ni hotela premakniti. Božala sva jo in ji prigovarjala, naj se vendarle le premakne in gre v hrib. Menda naju je kar razumela, ter počasi in previdno stopala za nama. Vsa ostala živina je bila ta čas že na vrhu hriba in potrpežljivo čakala in opazovala dogajanje.

Nazadnje smo srečno prišli domov, šolo pa sva zamudila debelo uro.

Slovarček:

  • kumrna: shujšana, suha

Zgodbo je napisala: Ana Ivančič.

Kraj: Logi za Gornjim malnom, Begunje
Datum: neznan, trideseta leta
Avtor: Ladislav Regvart
Zbirka: Maja Milavec
Skenirano: 4. 8. 2014
Oblika: fotografija

Dodajte komentar

%d bloggers like this: