1965 Rakov Škocjan – Lovski krst
Oj, Škocjan, kraj nesrečnega imena, kjer palca je spoznala spodnji del telesa …,” pa naj se France v grobu ne obrača.
Sprejem novinca v lovsko bratovščino se imenuje lovski krst in je star lovski običaj. Novinca krstijo, ko prvič upleni žival velikega lova (veliko divjad). Običaj vsebuje ostanke srednjeveškega obreda sprejemanja med viteze. Lovci so ga prevzeli iz davne preteklosti, ko je bilo upleniti veliko žival težje kot danes in zato tudi bolj častno.
Najprimernejši čas za lovski krst je neposredno po lovu. Vodja lova razglasi, da je novinec lovsko pravično uplenil prvo veliko divjad in je zato, po starem običaju, lovsko krščen. V komisiji so predsednik z dvema podpredsednikoma. Preveriti je treba tudi, če njegovo znanje ustreza zahtevi. Ko omizje krst odobri, sestavijo krstno komisijo iz izkušenih lovcev in šaljivcev. Le ti sedejo za mizo, na kateri sta leskovka in bokal vina. Pred mizo je daljša klop z uplenjeno divjadjo, ki jo položijo počez. Predsednik pokliče lovca in ta sede na klop. Najprej ga povpraša po njegovih osebnih podatkih. Sledijo vprašanja in odgovori o lovskem znanju v šaljivi in duhoviti obliki. Če se novinec ne čuti dovolj spretnega, si lahko izmed kolegov izbere zagovornika.
Za napačne odgovore, zavajajoče izjave, za nespoštovanje divjadi, lovskih tovarišev in lovskih psov lahko komisija kandidata kaznuje s palico. Za izvedbo tega običaja se popije malo vina za korajžo. Med potekom krsta imajo pravico do vina le člani komisije in obramba, kandidat pa nikakor ne. Na njegovo ponižno prošnjo in po odobritvi komisije, ima le pravico do kozarca vode. Iz pipe! Po izpraševanju se predsednik posvetuje s podpredsednikoma in ko ugotovijo, da je kandidat izpraševanje zadovoljivo opravil, oznanijo, da bo lovsko krščen. Ukažejo mu, naj leže na klop, s prednjim delom telesa na položeni plen. Predsednik zlije krščencu za vrat nekaj kapelj vina. To ponovi trikrat zaporedoma, med tem govori: “Krstim te v imenu boginje Diane za lovsko čast in poštenje; v imenu zelene bratovščine za lovske druščine složno življenje; v imenu navzoče lovske družine za lovsko pravično ravnanje.” Ob vsakem geslu kandidata udari s palico po zadnji plati.
Preden krščenec vstane, poljubi uplenjeno žival. Predsednik razglasi, da je postal polnovredni lovski tovariš in član zelene bratovščine ter ga opomni, naj nikoli ne zataji lovske pravičnosti. Udarci naj mu bodo opomin, da v lovstvu pride za vsakim grehom tudi kazen. V spomin mu izroči krstno palico s podpisi članov komisije. Krščenec palico poljubi. Na koncu mu predsednik čestita in vsi prisotni nazdravijo ter izpijejo kozarce do dna.
Naj se veselica začne!

Slovarček:
- Diana: Po latinski besedi diviana – sijoča je v rimski mitologiji boginja svetlobe, svobodne narave, divjadi in lova. V rimsko vero in kulturo jo je vpeljal kralj Servij Tulij. Njen praznik je 13. avgusta in so ga obhajali kot praznik sužnjev. V grški mitologiji ji ustreza Artemida.
Viri:
Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 1965
Avtor: neznan
Zbirka: Volbenk Demšar
Skenirano: 17. 10. 2014
Oblika: fotografija
Hvala za izčrpno poročilo. Kot kaže lovski krst precej spominja na planinskega, le da je planinec precej bolj tepen in pije mešanico iz vsega, kar imajo prisotni pri sebi… no, kakor kdaj.
Krščenca za roko drži Jože Žalec,desno od Marjota Mekina je Franci Gnezda- Rutarčkov. Poleg Staneta Kovšca je Jože Gnezda tudi Rutarčkov.
Krščenec zagotovo ni Janez Steržaj, saj ga poznam že veliko let in je vedno nosil brke. Vprašljiva pa je tudi uplenjena žival, saj ni nikjer videti rogovja, torej ne more biti jelen, ampak je košuta.
O ostalih še neimenovanih članih pa še poizvedujem pri lovcih.
Prvi z leve, poleg Rovana je, po moje, Vlado Ule.
Ker je on letnik 1952, je slika bolj iz 1975 kot 1965. Pa tudi Rovan in Kovšca sta šla v jago kasneje od leta 65.