Skip to content

1944 Žerovnica – Prvo obhajilo

26. 02. 2015
tags:
by

Naknadno sem od Milene Ožbolt dobil originalno fotografijo po pošti 16.2.2015Sliko, na kateri je 21 otrok, dve učiteljici in grahovski župnik Vinko Šega, je posnel duhovnikov oče Josip Šega leta 1944, verjetno v juniju, na hribu nad znamenito kaščo v Žerovnici. Manjši otroci stojijo spredaj ob župniku, ki sedi, zadaj pa stojijo otroci na nekakšnem odru iz desk v dveh vrstah na različnih nivojih, tako da je vsakega res dobro videti. Otroci so oblečeni svečano, kot se za prvo obhajilo spodobi: deklice v bele oblekice in nogavice, nekatere imajo tudi bele torbice, na glavah pa bele venčke. So bili spleteni iz dišečih binkoštnih nageljnov ali narejeni iz papirja ali celo svile? Dečki imajo večinoma suknjiče in bele srajčke, le v zadnji vrsti skrajno desno je eden v sami srajčki, a ima kravato. Dečki imajo na prsih bele šopke, če jih imajo tudi deklice, ni mogoče razbrati.

V ozadju skupine vidimo dve leseni stavbi, pokriti s slamo in z obešenimi lestvami ali morda lojtrnicami za vozove na stenah, med njima nekaj sadnih dreves, ki so ravno dovolj narazen, da za njimi lahko zaslutimo še eno slamnato streho.

Na sliki v prvi vrsti stojijo od leve:

  1. Vinklerjeva prva, Grahovo
  2. Bovščava Ivana, Grahovo
  3. Gornik Jože, Grahovo
  4. župnik Vinko Šega, Grahovo
  5. neznan
  6. neznana
  7. neznana

Druga vrsta od leve:

  1. Markcova, por. Žnidaršič, Grahovo
  2. učiteljica Slavka Mulec
  3. Vinklerjeva druga, Grahovo
  4. Mišič, Martinovceva, Grahovo
  5. Mišič, Martinovcev, Grahovo
  6. Urbič, Šlikerjeva, Grahovo
  7. Ule Ana, Uleča, Lipsenj
  8. učiteljica Jelka Kutin
  9. neznana

V zadnji  vrsti  so:

  1. Hribar Franc, Lipsenj
  2. Tone Žnidaršič, Tehincov, Lipsenj
  3. Franc Jenc, Grbeč, Žerovnica
  4. Jakob Godeša, Žerovnica
  5. neznan
  6. neznan
  7. Ule Ivan, Uleč, Lipsenj
  8. neznan
  9. Kovačič, Bločice
  10. Belentačev, Bločice
Naknadno sem od Milene Ožbolt dobil originalno fotografijo po pošti 16.2.2015Na tem izseku med učenci v drugi vrsti vidimo učiteljico Slavko Mulec iz Dolenjega Jezera, ki je učila starejše otroke. V prvi vrsti desno pa sedi tedanji grahovski župnik Šega, ki je nastopil službo 1943. Stanoval je v Žerovnici v Dovičevi hiši. Bil je četrti otrok fotografa Josipa Šege. Imel je še osem bratov in sester.
Naknadno sem od Milene Ožbolt dobil originalno fotografijo po pošti 16.2.2015Tukaj je predzadnja med učenci v drugi vrsti priljubljena učiteljica Jelka Kutin, s katero so učenci vzdrževali prisrčne stike vsa leta po vojni. Ona je pred tudi priskrbela svojim nekdanjim učencem kopijo fotografije iz leta 1944, ki jo imamo pred sabo.

Kaj se je zgodilo z drugo učiteljico Slavko Mulec ni znano, najverjetneje je po vojni z možem odšla v Srbijo.

Šola je bila tedaj v Remžgarjevi gostilni blizu mostu čez Žerovniščico, kjer je gostilna še danes.

Prav ko je nastajal ta prispevek, je prišlo iz Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica vabilo na predstavitev knjige pravljic Vinka Šege Na obronkih suhega jezera. Na njem izvemo, da se je prelat Vinko Šega rodil 29. maja 1917 v Grahovem pri Cerknici kot četrti od devetih otrok, da je leta 2008 ob svoji diamantni maši izdal knjigo Dano tisto uro in da je umrl 15. junija 2013, star 93 let.

Eden od otrok s slike se spominja grahovskega župnika Šege kot človeka, ki ” ni bil slab”. Na sliki, kjer je s svojimi prvoobhajanci in učiteljicama Slavko Mulec in Jelko Kutin, je bil šele eno leto duhovnik, star 27 let. Maja 1945 naj bi ga aretirali in odpeljali v Ljubljano, pozneje pa ni bilo več slišati o njem …

Viri:

  • Franc Jenc, Lož, ustno, januar 2015
  • Vabilo na predstavitev knjige pravljic Vinka Šege Na obronkih suhega jezera, KJUC, februar 2015.

Kraj: Žerovnica
Datum: 1944
Avtor: Josip Šega
Zbirka: Franc Jenc
Skenirano: 3. 2. 2015
Oblika: fotokopija fotografije

from → 1944, Josip Šega, Žerovnica
3 komentarji leave one →
  1. martahren2112 permalink
    27. 02. 2015 20:39

    Gospod Vinko Šega je svojo bridko življenjsko pot opisal v knjigi Dano tisto uro. Ko je bil med vojno doma v Grahovem, še ni bil župnik, ampak kaplan. Po vojni je bil kaplan v Žužemberku. POžupnik na Suhorju v Beli krajini, precej časa župnik v Šmartnem pri Litiji, nato v Šent Lovrencu pri Trebnjem in nazadnje na Robu na Dolenjskem. Z Roba sta s sestro občasno obiskal tudi sorodnike v Bezuljaku, kjer je bila rojena njuna stara mama.

    Odgovori
  2. ozzi permalink
    28. 02. 2015 23:40

    Po drugi svetovni vojni je bila Slavka Mulec v Ljubljani kjer je spoznala Josipa Vasilova on je bil Bolgar in sta se porocila.Josip je prisel studirat v Ljubljano ob izbruhu informbiroja pa bi se moral Josip vrniti nazaj v Bolgarijo.Odlocila sta se in pobegnila v Italijo.Po vec letih bivanja v Italiji sta emigrirala v Avstralijo.Leta 1967 sta me obiskala v Wollongongu Josip in Slavka sta zivela v Sydneju,najprej v Campsie nato pa sta se preselila v boljsi del mesta Forestville.Slavka je bila honorarno zaposlena kot drzavna prevajalka in tudi kot tolmac na sodiscih in drzavnih ustanovah.Govorila je vec jezikov Josip pa je bil taksist vse do upokojitve. Imela sta tudi sina Vaskota bil je poznan igralec saha.Pred vec kot tridesetimi leti sta se vrnila domov in na Pescenku kupila hiso.Slavka je tudi umrla v Cerknici in je tam pokopana.Imam je v lepem spominu.Josip pa se je vrnil v Avstralijo zivel je v Narrelenu.

    Odgovori
  3. milenaozbolt permalink
    1. 03. 2015 12:57

    Najlepša hvala obema za izčrpne dopolnitve. Gotovo bodo marsikoga zanimale!

    Odgovori

Dodajte komentar

%d bloggers like this: