1955 Rakek – Upokojenec
Aprila 1947 je luč sonca zagledal časopis Upokojenec, je svoje člane širom po Sloveniji seznanjal z aktualnostmi tedanjega časa. Leta 1975 se je preimenoval v Vzajemnost. Le ta izhaja na podlagi Pravilnika o izdajanju in urejanju glasila Vzajemnost. Je glasilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ga izdajata imenovani Zavod in Zveza društev upokojencev Slovenije. Namenjeno je obveščanju javnosti zlasti pa zavarovancev, invalidov, upokojencev, delodajalcev in druge zainteresirane javnosti o vseh bistvenih vprašanjih pokojninsko-invalidskega zavarovanja ter tudi o življenju in delu upokojencev. Prispeva k boljši obveščenosti o odločitvah organov zavoda in ZDUS kot tudi k boljšemu poznavanju predpisov pri uveljavljanju posameznih pravic.
(1. člen citiranega Pravilnika)
Kadar me je hotela naša mama strašit, je rekla, da bo šla v dom upokojencev. Včasih se je temu reklo dom onemoglih in je bila ena velika sramota, če so otroci dali starše tja. No, na vasi je še vedno sramota. Ne tako velika kot včasih, je pa še, ker ljudje ne razumejo, da je to zdaj najbolj komot. Te operejo, te nafutrajo, ti ogrevajo, pospravljajo, pa še mir imaš. Ko bom jaz v penziji, bom šla v dom. Moja prijateljica, ki je bolj iznajdljiva in zna vsak evro prav obrniti, si bo v Izoli kupila garsonjero, pravi. In bo mene vzela s sabo, da ji bom za družbo. Imava glih podobne interese, pa se zastopva. Ona gre rada ven in v gozd, na zrak, na sprehod, jaz pa rada kavč grejem. Se ne bova kregali. Komaj čakam.
Zadnji čas, vam rečem, da grem v penzijo. Saj sem pa tudi že stara. Najprej sem to ugotovila, ko so me začeli otroci, ki so šli iz šole, pozdravljati. Zdaj so me začeli pozdravljati pa tudi že starejši. Zdaj sem pa res že stara. Se pa tudi, samo če čudno izgledam, kakšen še za mano obrne. Žvižgajo pa ne več. Naš ata je vedno rekel, da se žvižga psom pa vlakom. Potem so rekli, da babam po petdesetem žvižga samo že ekonom lonec. Čeprav kakšnemu kdaj rečem, da jih imam šestdeset, pa potem vsak reče: »Mater, dobro zgledaš za šestdeset!« Ne kozmetika in lepotna kirurgija, sistem je važen. Ko sem šla pa zadnjič v službo in sem srečala smetarje, ki so smeti pobirali navsezgodaj in so kričali za mano, sem se pa res zamislila. Halo!!! Tako hudo, da bi bila že za v smeti, pa res še ni. Sem bila kar malo užaljena. Misl’m, tu mač! Da bodo tudi ta mladi razumeli.
Klikni za časopis
Slovarček:
- ZSJ: Zveza sindikatov Jugoslavije
- LRS: Ljudska republika Slovenija
Viri:
- Kamniški občan (1996), letnik 35, številka 17. URN:NBN:SI:doc-JCQMYHN8 from http://www.dlib.si
Kraj: Rakek
Datum: oktober-november 1955
Avtor: ZSJ Društva upokojencev LRS (časnik)
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: publikacija
RSS - Posts
Srčica, ti boš večno mlada! Humor te bo čisto konzerviral! Pa še nas, ki te beremo, spotoma malo pofriša.
Zanimivo in poučno! Ha, ha!!
Aha, to, da sem stara…. te besede tudi jaz ne bom več govorila. Enkrat me je vnučka prosila, naj se z njo nekaj igram. Pa se mi ni dalo, sem rekla da drugič. Pa je vprašala: “A zato ker si stara?” 🙂
Bilo je pred par leti, ko še sploh nisem bila stara, pa smo se peljali na en grad z gondolo, Bila je nabito polna, pa sem hotela sedež odstopit starejšemu. Nakar sem ugotovila, da sem bila ena najstarejših prav jaz. No, pa sem kar obsedela.
Janja, tokrat si jih pa nabrala skupaj ta pravih, Še mene je kar osvežilo.