1955 Rudolfovo – Naša teta Johana

Teta Johana je bila rojena na Ravnicah, to je bila vasica, če je sploh bila vasica ali je bila samo ena hiša med Zavrhom in Štorovim. Na ravnici kmalu od Zavrha desno pod cesto je bila njihova hišica nekaj vrta in njiva. Ostale njive pa so imeli na Štorovem. Njena mama, tudi Johana, je bila doma iz Rudolfovega, Bahnetova, sestra moje stare mame. Poročila se je z Jakobom Turkom z Ravnic in sta imela tri otroke: Johano, ki je bila rojena leta 1898, Jožefa in Jakoba. Ko je bilo Johani šest let, je družina odšla čez lužo s trebuhom za kruhom.

V Ameriki so si poiskali nov dom v Clevelandu, kjer sta se njima rodila še dva otroka. Od vseh petih otrok je stike s Slovenijo ohranila samo Johana.

Jožef je bil zelo podjeten, se odselil od družine in si kmalu pridobil železarno ter imel veliko zaposlenih delavcev. Poročil se je z Američanko in govoril samo angleško, prav tako se tudi Jakob ni nikdar zmenil za domovino svojih staršev.

Johana pa je delala v tekstilni tovarni, se poročila in imela veliko družino. Z njo smo bili vseskozi na vezi. Predvsem po drugi svetovni vojni nam je pošiljala pakete z oblekami, obutvijo pa tudi s konzervami. Nekoč je poslala dve lepi ženski torbici zame in za sestro pa še eno tako staro oguljeno in zašito, da je mama rekla: “Ja luba Johana, saj to pa še za na njivo ni!” Pa vseeno so se ji zdeli šivi nekaj sumljivi, da jih je šla odparat in v najbolj skritem kotičku je bilo zvitih 100 dolarjev. To je bilo za tiste razmere pravo bogastvo.

Mož ji je sorazmerno mlad umrl, otroci so odrasli ona pa se je odločila, da še enkrat obišče staro domovino. To se je zgodilo leta 1955, ko je prišla na obisk za tri mesece. Obiskala je vse sorodstvo, tudi moževo na Dolenjskem, nam prinesla polno oblek, pa tudi nekaj denarja.

Ko je odhajala, smo mislili, da se ne bomo več videli. Pa se je obrnilo drugače. Pri šestdesetih letih se je drugič poročila, njen drugi mož pa je bil Bregar, doma s Slemena. Njegova najmlajša hčerka Ženi, stara približno 20 let, si je srčno želela videti Slovenijo. Pa se je teta Johana odpravila še enkrat, da pokaže pastorki staro domovino.

Ko sta z Ženi po treh mesecih odšle nazaj v Ameriko, sva si medve vseskozi dopisovale. Že ko sem živela v Cerknici, mi je poslala 15 kg težak paket same obleke, vse po moji meri. Te sem nosila še leta in leta.

Potem pa je ona pristarala, jas sem si ustvarila družino, pa so se nekako ti stiki začeli oddaljevati. V zadnjem pismu mi je poslala fotografijo hčerke Albine z družino, kjer pravi, da je čisto meni podobna.