Skip to content

1973 Rakek – Pralni stroj

28. 07. 2015

150709818-1

Prve pralne stroje so izdelali v Ameriki v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V Sloveniji smo jih začeli uporabljati trideset let kasneje. Najprej so jih kupovali pripadniki višjega in srednjega sloja, čeprav smo bili vsi enaki (!) in sicer v Italiji, kasneje tudi v Avstriji, kjer si dobil pralni stroj Gorenje ceneje kot v Jugoslaviji pa še davek so vrnili na meji. Kasneje so jih uvažali in ni bilo potrebe po nakupih v sosednjih državah. Konec šestdesetih let so prišli na trg pralni stroji domače izdelave, a narejeni po tujih licencah. V sedemdesetih in osemdesetih letih pa so postali nepogrešljiv gospodinjski aparat.

Avtomatske pralne stroje so konec petdesetih let napovedali mehanski kuhalniki in ožemalniki. Prodajalci in okrajni zavodi za napredek gospodinjstva so takrat po podeželjih organizirali tečaje pranja z mehanskimi stroji. Za območja brez vodovoda so razvili pralni stroj z vodnim rezervoarjem. V devetdesetih letih se je Gorenje uvrstilo med deset najpomembnejših izdelovalcev pralnih strojev v Evropi. Kljub vsemu pa je bil Candy vedno sinonim za najboljši pralni stroj.

Pralni stroji so precej spremenili način življenja. Pralnega dneva ni bilo več, ostalo je več časa za druge dejavnosti, poklicne perice pa so ostale brez dela.

Na začetku si ljudje sploh niso predstavljali, kako pralni stroj deluje. Marsikje je veljal za bav bava. Ko je Miloš nekega dne čakal mamo pred vrati ordinacije, je slišal, kako sta se dve ženski pogovarjali o pralnem stroju. Ena izmed njiju je rekla, da pa že raje vse življenje na roke pere, kot da bi morala vedno porezati gumbe s srajc pred pranjem in jih potem nazaj prišiti.

Prvi pralni stroj smo kupili leta 1973. Ko je bila stara mama že precej bolna, je dala mami denar in rekla: »Na, ker Janez ni dobil dote, ti dam ta denar, pa si kupi pralni stroj, da ne boš več na roke prala.« Mama je še nekaj dodala in kupila pralni stroj Gorenje. Bil je 372.000 din in še nekaj drobiža. To sem si zapomnila zato, ker je bil na sprednji strani, poleg programatorja nalepljen listek zlate barve s ceno. In kadar smo dajali prat, smo gledali ta listek. Tam je ostal ves čas, dokler ni stroj mrknil. Na začetku je mama dala prat, potem je pa stala zraven stroja in ga gledala, kako pere. Ata je rekel, da zato, ker zdaj ne ve, kam bi s časom, ki ji zaradi strojnega pranja ostaja. Pred strojem je namreč žehta trajala cel dan, z mnogimi škafi in banjami iz pocinkane pločevine in s perilnikom. Stroj je opral v dveh urah. Ja, prav hiter ni bil. Meni pa se je zdelo, da mama gleda pralni stroj zato, ker je imel deset programov pa še v barvah je bil. Televizija je imela samo dva programa in bila je črno-bela.

150709819-2 Najbrž ni naključje, da sta se na koledarčku iz leta 1973 pojavila pralni stroj Gorenje in Elektro Ljubljana. Prvi pralni stroji so porabili toliko elektrike, da se je kolešček na števcu vrtel s tako hitrostjo, da si ga imel lahko za ventilator, če si stal zraven. Naključje je tudi, da je koledarček iz istega leta kot naš prvi pralni stroj.

 

Viri:

Kraj: Rakek
Datum: 1973
Avtor: Elektro Ljubljana, Gorenje
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 9. 7. 2015
Oblika: tiskovina

Advertisements
3 komentarji leave one →
  1. Anonimnež permalink
    28. 07. 2015 11:00

    Super zgodbica , ki spravi človeka v dobro voljo , če hoče ali ne .
    Tudi naš prvi pralni stroj je bil uvožen , pa ker je dobro delal , je še vsa žlahta kupila isto znamko . Pa v uporabi je bil skoraj 20 let .

  2. Tatjana permalink
    28. 07. 2015 14:58

    Tudi mi smo imeli doma Zopas pralni stroj, smo ga šli iskat v Trst. Je delal zelo dolgo in zelo dobro. No, pa tudi moj Gorenjev je delal skoraj brez popravil 25 let. Sedaj imamo čisto frišnega tudi Gorenje, upam, da bo dobro služil. Prav gotovo pa ne toliko časa, saj se tudi pere kar naprej

  3. Anonimnež permalink
    28. 07. 2015 19:24

    Tudi naš prvi pralni stroj je bil kupljen v Trstu.
    Bil je znamke Naonis in ga je oče leta 1967 pripeljal z avtom (FIČO) na strešnem prtljažniku.
    To je bilo celodnevno potovanje za en pralni stroj.
    Ker pa takrat še ni bilo narejenega odtoka je bila cev za izpust vode speljana kar skozi okno, da je voda tekla v kanglo ali po dvorišču na vrt. Pa tudi samo ena pipa je bila na voljo tako, da si moral prej natočiti vodo v posode za kuhanje da je potem pralni stroj pral umazano perilo. Ko je šel naslednjič v Trst je pa prinesel pipo, ki je imela poleg iztoka še priklop za pralni stroj in še en odcep za dodatno cev (čudo tehnike za takratne čase).
    Obratoval je blizu 23 let brez rje in večjih popravil potem pa ga je povozil čas saj je premogel samo ene tri programe da ostalih nastavitvah današnjih strojev sploh ne govorimo.
    V pocinkanih loncih, ki so ostali od prejšnjega načina pranja smo se potem otroci kopali na koncu pa so starši vanje posadili rože (oleandre) za okras in senco pred vhodnimi vrati.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: