1985 Cerkniško jezero – Košnja na jezeru

Pomladanska poplava 1985 je bila precej visoka in dolgotrajna. Škoda, ki jo je povzročila, je bila ocenjena na skupno 69.3 milijonov din. Od tega je škode na komunalnih objektih in napravah za 53.8 milijonov (odplavljeni zgornji ustroj cest in poti, poškodovan spodnji ustroj, deformirani obrežni zidovi in nasipi, poškodovani cevni prepusti, odplavljene in uničene brežine ter jarki). Škoda na kmetijski proizvodnji (materialni stroški, stroški dela, škoda zmanjšanega pridelka) je bila 15.5 milijonov. Prizadela je 291 ha travnikov, 8 ha zelenjavnih rastlin in 1 ha žita, skupaj 300 ha. Škoda v kmetijstvu predstavlja 22 % celotne škode (podatke prijazno posredoval Zavod za urejanje prostora v Cerknici).Za ribiče je »jezero« seveda jezero. Zgoraj omenjena pomladanska poplava jim ni povzročila nikakršne škode. Pač pa je bilo poletje zelo suho. Voda v jezeru je kritično upadla (s stališča ribičev) 19. julija in 22. julija 1985 so pričeli z reševanjem rib. Voda je dokončno odtekla 5. avgusta. V času upadanja je 65 ribičev rešilo skoraj 22000 rib, ščuk, linjev, krapov, klenov in menkov. Poginilo je okoli 1,3 tone rib. Ribiška družina Cerknica je škodo, nastalo zaradi presahnitve jezera, ocenila skupno na slabih 640000 din (poročilo mi je dal na razpolago Š. Bogovčič).

Pri nas imamo malo zemlje, ampak za na lopato in motiko delat, je je pa vseeno preveč. In smo tudi mi kupili traktor – TV 420. Je bolj kot traktor ena igračka.

Pred leti sem brala v časopisu, da ima ena prekupčevalec Mercedes na daljinsko upravljanje (pa ne igračo, ampak ta zaresnega). Pa kaj misli, da ima? Saj imamo mi tudi traktor na daljinsko upravljanje. Pravzaprav je na samoupravljanje. Ko ga je ata enkrat pozabil zabremzat, je šel sam naprej. Ampak je bil pameten in se je ob češpi ustavil. Pa se nismo nič hvalili.

Ko so okna nehala tesniti, jih je bilo treba zamenjati in posledično je bilo treba popraviti fasado. Prišli so trije zidarji. Bosanci, ker danes samo še oni zidajo. Imeli so veliko volje do dela in kele, lojtre pa ne. In so vprašali, če imam jaz kakšno.
»Imam. V skednju je, kar pojdiva iskat, ker sama je ne morem nest, je prevelika.«

Odprem vrata skednja, Bosanec pa reče: »Joj, Tomo Vinković!« in to s takim glasom, kot bi videl lastno mater.

Na zadnji strani slike so vsi potrebni podatki. Takih si želimo več, a jih je zelo malo.