1943 Stari trg – Karel Destovnik Kajuh recitira na mitingu

Osrednja figura posnetka je pesnik Karel Destovnik Kajuh, ki velja za enega najvidnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev med drugo svetovno vojno. Vsem znana je njegova Slovenska pesem (»Samo milijon nas je«) ali pa Materi padlega partizana, ki jo je recitiral tudi ob dogodku na sliki. Lepa in pomembna pa je tudi druga njegova literarna zapuščina, objavljena v različnih revijah in časopisih in v pesniški zbirki Pesmi. O njem je bilo napisanih več knjig, posnet dokumentarni film, ne tako daleč nazaj je bilo objavljeno v knjigi tudi Kajuhovo dopisovanje s Silvo Ponikvar.Zgodovina je hotela, da je Karel Destovnik Kajuh, ki je bil član kulturniške skupine 14. divizije, na poseben način povezan tudi z Loško dolino. Najprej je bil kot kulturnik 24. septembra 1943 prisoten na nam bližnjem Mašunu ob ustanovitvi Rabske brigade, kamor so se v veliki meri vključili tudi osvobojeni rabski interniranci iz Loške doline, potem pa je kulturniška skupina 14. divizije v času od septembra do novembra v Loški dolini priredila več mitingov, ki se jih ljudje še vedno spominjajo. “Kajuh je prišel, pojdimo poslušat!” so govorili, saj so ga že poznali vsaj po imenu, ker so bili pesnikovi ognjeviti nastopi zelo navdušujoči in prepričljivi in se je o njih veliko govorilo.

“Strašno lepo in s poudarkom je recitiral: ‘Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!’” se spominja udeleženka mitinga v Starem trgu Vilma Mlakar Prosenc, takrat stara 11 let. “Še danes ga slišim!” pravi.

Marija Plos iz Podgore pa se ob sliki spominja: “Bilo je po nemški ofenzivi. Bili smo pri dopoldanski nedeljski maši, po maši pa so nas prestregli partizani in nas usmerili na miting, ki je potekal pri cerkvi. Spominjam se Kajuhovega obraza, ne pa tudi kaj je recitiral. Pač pa se spomnim Matevža Haceta, ki je imel zelo dolg govor. Zapomnila sem si nekaj njegovih besed: ‘Bežimo, pa bomo še en čas bežali, a nazadnje bomo zmagali!’ Govoril je zelo glasno in po domače. Vsi pa so bili zelo izčrpani, lačni, žejni in prezebli.”

Obstajajo tudi druge fotografije kulturniške skupine s Kajuhom v Loški dolini. Ena od njih skupino prikazuje na poti v Kozarišče, v ozadju se vidijo Kucelj, Vrh in Podgora …

Marta Paulin-Brina se v prvem obdobju bivanja kulturniške skupine na Notranjskem, septembra 1943, spominja mitingov v naslednjih vaseh: Šmarata, Podgora, Dane, Podlož, Nadlesk, Pudob, Kozarišče, Iga vas, Babno Polje, Prezid, Nova vas, Vrhnika, Viševek, Žerovnica, Lož, Podcerkev, Loški Potok in Studenec na Blokah. Nato so imeli miting 3. novembra 1943 na Petelinjeku nad Poljanami, na dan oktobrske revolucije 7. novembra v Mrzli Jagi (ali Jami) nad Jurščami, po ofenzivi pa v novembru 1943 spet v Loški dolini, na Blokah in drugod: Šmarata, Vrhnika, Stari trg, Metulje, Topol, Ravne, Benete, Gora, Globel, Nova vas … Zatem so se kulturniki z divizijo premaknili na Dolenjsko, naprej na Hrvaško in končno na Štajersko.

Kajuhova zbirka sedemindvajsetih pesmi s preprostim naslovom Pesmi je bila natisnjena novembra 1943 v javorniških gozdovih v osemintridesetih izvodih na skromni zalogi papirja iz gradu Snežnik, ki ga je v partizansko tehniko prinesel kurir Tone iz Viševka … Marta Paulin-Brina piše, da je bil papir moker in so se črke na več mestih razmazale. Obstaja tudi fotografija razmnoževanja Kajuhove zbirke Pesmi, 18. novembra 1943 pri Starih Ogenjcah (Notranjski listi II.).

Kot je znano, je Kajuh, star komaj enaindvajset let, svojo življenjsko pot končal 22. februarja pri Belih Vodah nad Šoštanjem, prav blizu rodnega kraja. Ob njem v Žlebnikovi hiši je bil takrat poleg drugih tudi Franc Bavec Gregorinov iz Podcerkve, ki ga je po usodni bitki skupaj s Tonetom Žnidaršičem Mezinovim, prav tako iz Podcerkve, tudi pokopal.

Na tem izseku je poleg Karla Destovnika Kajuha najbolj viden Vilko Žnidaršič, ob njem sta njegovi mladi sorodnici Vilma Mlakar in Malči Vesel iz Iga vasi, zadaj pa Jernej Zabukovec iz Loža. Moški v ozadju je mogoče Vilmin starejši brat.

Kajuha se je dobro spominjala tudi Meri Antončič, Grabnarjeva mama, saj je bil pesnik večkrat v njihovi hiši v Podcerkvi. Stanoval je nekaj časa v Vrhniki pri Zakrajškovih, kjer mu je požgana vas navdihnila še zadnjo pesem z naslovom V slovenskih vaseh. Marta Paulin-Brina piše, da je pesem nastala v začetku oktobra 1943. Zapisala si jo je v beležnico, saj jo je Kajuh le povedal, sam pa je nikoli ni zapisal.

Na sliki prepoznamo moža, ki smo ga imenovali Janezkov Jože, a ne vemo priimka. Doma je bil iz Dan, gotovo pa bi bralci strani Stareslike prepoznali še koga.

Pripovedovali so mi, da se je ta miting odvijal po nedeljski maši, ko so odhajajoče iz cerkve ustavili partizani, rekoč, naj še malo počakajo, ker bo zdaj miting. Z okna kaplanije ga je opazoval tudi duhovnik Lovšin. Kdo je še nastopal, se je pozabilo, bil pa je vsekakor prisoten harmonikar.