1972 Cerknica – Zimska idila

Zimska idila v Cerknici, kakršne že dolgo nismo videli in vse kaže, da jo ne bomo prav velikokrat več.

Pred štiridesetimi leti je narava postregla s prav tolikšno količino snega in povzročila težave, ki tudi danes niso tuje, če zapade sneg. Novinar dnevnika Jutro pa je leta 1932 takole zapisal:

Debel sneg po vsej banovini Snežni zameti ovirajo avtobusni promet — Vlaki vozijo v precejšnjem redu — Brzojavno omrežje še ni poškodovano

Ljubljana. 10. februarja. Skoro mesec dni smo se veselili stalnega vremena brez padavin. Prav na pustni torek pa seje vreme čisto prevrglo in začelo je sprva pohlevno, pozneje pa gosto snežiti. Suh, prhek sneg je debelo pokril vso pokrajino. Ponoči, ko je Ljubljana že dokaj solidno jemala slovo od Pusta, so se pojavili močni snežni viharji. Burja je tulila in s streh sipala ponočnim pasantom droban sneg v obraz in oči. Še hujše je besnela vihra v okolici, kjer so se pojavljali pravcati snežni vrtinci. A na Pepelnico neutrudno sneži dalje. Ne samo v Ljubljani, v vsej dravski banovini. Po mnogih krajih so se pojavili zameti ki so v znatnem obsegu zavrli redni avtobusni promet.

Na Notranjskem in na Krasu razsaja huda burja, ki doseza celo 80 km na uro. Tod so že danes nastale večje prometno ovire. Vlaki iz Italije prihajajo na obmejno postajo Rakek z velikimi zamudami. Brzovlak Trst—Praga je imel 1 uro, potniški pa celo 2 uri zamude. Proga Logatec—Postojna je na mnogih odprtih krajih močno zametena. Lokomotive s plugi s težavo orjejo do 2 in še več metrov visoke zamete. Promet po notranjskih cestah, zlasti na črti Rakek—Stari trg, je skoro ustavljen. Rakovski avtobus, ki vozi jutranjo pošto v Stari trg, je privozil s težavo le do Cerknice, nakar je moral šofer pošto naložiti na sani.

Na Blokah, kjer ima, kakor pravijo, burja mlade, je že do danes opoldne zapadlo nad pol metra novega snega na staro podlago. Stara smučarska domovina se novega snega sicer veseli, ker bo ustvarjena idealna smuka, toda boriti se je treba v pogledu prometa z znatnimi težavami. Pečnikarjev avtobus, ki vozi iz Nove vasi čez Velike Lašče v Ljubljano, je prestal hudo borbo s snežnimi zameti. Davi je redno ob 5.30 odpeljal iz Nove vasi, a prispel je v Ljubljano šele ob 13.30. namesto ob 7.45.

Direkcija državnih železnic objavlja tole poročilo: V vsej Sloveniji sneži nepretrgoma od 9. t. m. (februar op. p.) dopoldne in znaša višina snega povprečno 35 do 40 cm. V gorenjskem kotu (Kranjska gora, Bistrica, Bohinjsko jezero) doseza višina snega 60 do 70 cm, na Notranjskem pa so snežne razmere ugodnejše. Pri Rakeku in ob državni meji povzročajo težkoče burja in zameti. V splošnem se potniški promet razvija brez večjih zamud in za enkrat ni nevarnosti za resnejše motnje prometa. Večjo zamudo je imel današnji opoldanski brzovlak Trst—Dunaj, in sicer iz Postojne 109 minut, iz Ljubljane pa 165 minut. Prav tako je imel opoldanski potniški vlak iz Postojne 124 minut zamude, zaradi česar se je v Ljubljani nadomestil z novim vlakom. Nočni Orient-Simplon je dospel v Ljubljano s 30 minutami zamude in je odpeljal z Rakeka z zamudo 99 minut. Zaradi zvez z Avstrijo je imel tudi jutranji brzovlak proti Beogradu 47 minut zamude, priključni vlak za Trst pa 24 minut ter je prispel na Rakek z zamudo 60 minut. Ostali potniški promet je bil v glavnem nemoten.

Članek ni v celoti zapisan, ker je predolg.

V naslovu piše, da vlaki vozijo v precejšnjem redu. Če je to v redu, potem smo se mi po neumnosti pritoževali nad zamudo deset, dvajset, trideset … minut.

Ja tega se spomnim. Vlak za Ljubljano naj bi z Rakeka odpeljal dvajset minut do šestih zjutraj. Zaradi snega je prispel ob šestih, kar je za železnico skoraj točno. Potem smo se malo vozili, malo stali, gretje je malo delalo, potem pa nič več. Oblekli smo se v plašče. Naš kupe je štrikal in zelo smo hitele, ker je bilo fejst mraz. Potem smo obstali na Verdu. Pa zakaj vedno prav na Verdu, ker je res kraj, kjer se volkovi parijo?! Tam nimaš kam iti, razen v kamnolom se ubit. Stali smo eno uro, dve, naštrikala sem že obe nogavici in skoraj celo rokavico, ko smo se le premaknili, kajti prišla je lokomotiva iz Ljubljane, ki so jo dopregli (zu fahren = cu faren = čufar), da nas je odvlekla v beli svet. V službo sem prišla ob pol enih in še to samo povedat, da grem takoj domov, če hočem priti še danes.

Slika lepe, sončne in zasnežene Cerknice je nastala 22. januarja 1972.

Slovarček:

• štrikati: plesti

Viri:

• Jutro: dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko (11.02.1932), letnik 13, številka 35. URN:NBN:SI:DOC-AIDIDAY5 from http://www.dlib.si

Kraj: Cerknica
Datum: 22. januar 1972 (fotografija), 1932 (članek)
Avtor: Štefan Bogovčič
Zbirka: Zlatko Bogovčič
Skenirano: 30. 3. 2012
Oblika: fotografija