Skip to content

1905 Cerknica – Orkestrion

1. 04. 2016

160309581 Leta 1905 je bil v Ljubljani slovesno odkrit Prešernov spomenik, v gostilni“Na vagi”, v Cerknici, pa so tega leta postavili novo pridobitev, godbeni avtomat. Danes predstavljamo uradno Dopustnico s številko 4363, izdano 26. 11. 1905 Josipu Meletu, s katero se mu je dovoljlevalo postavitev omenjenega avtomata v njegovi gostilni. Kot vsak izdani uradni akt ima tudi ta v zgornjem desnem kotu nalepljen kolek, in ker dokument izhaja iz obdobja avstro-ogrske monarhije, je le ta ovrednoten na dve kroni in ožigosan z žigom pristojnega urada.

Takoj me je prešinilo vprašanje, kaj je godbeni avtomat. Nisem rabil dosti časa za odgovor, saj sem ga dobil kar iz prve roke, od Joži Mele, ki nam je omogočila objavo dokumenta. To je vrsta glasbenega aparata, lahko bi se reklo, da je to jukebox (džuboks) tistega časa. Že s tem, da sem več kot 110 let star dokument lahko držal v roki, sem bil počaščen, ko pa sem izvedel, da godbeni avtomat še vedno hranijo v svoji hiši, sem ostal brez besed. Ja, še ga imajo, res da ni izpraven, čas je naredil svoje, ampak tam je. Teh naprav se je v Sloveniji obdržalo zelo malo, takih delujočih pa še manj.

Godbeni avtomat v strokovnih krogih imenujejo glasbeni avtomat, avtomatofon ali orkestrion, po domače pa kar velika gostilniška lajna. To je naprava v obliki omare, ki s svojim dovršenim in zahtevnim mehanizmom poganja, oziroma istočasno igra na več vrst glasbil in s tem ustvarja zvok glasbe. Osrednji del mehanizma je lesen valj z drobnimi žebljički in klamficami, ki z vrtenjem zadevajo in sprožajo različne vzvode, preko katerih igrajo instrumenti v avtomatu. Žebljički so torej vrsta zapisa glasbe kot avdio kaseta, gramofonska plošča ali CD nosilec. Ožebljičene valje je bilo mogoče menjavati in s tem tudi izbirati različne melodije.Meletov godbeni avtomat je v obliki dvodelne omare z dvojimi zastekljenimi vrati, nad steklom in na vrhu avtomata je v les ročno izrezljan lep ornament. V notranjosti ima ožebljičen valj, nad njim pa lesena kladivca, ki jih sprožajo žebljički, tako da udarjajo po strunskih skupinah, sestavljenih iz treh strun. Na desni strani je še ksilofon, ki je deloval po istem principu kot strune, na vrhu pa še boben in činele. V ozadju je napis “Opus 866”, za kar predvidevam, da je oznaka tipa avtomata. Vse skupaj je poganjal mehanizem, ki je bil gnan s pomočjo jeklenice in uteži, katero se je pred uporabo navilo z ročico, nameščeno na zunanji strani omare. Na tej isti stranici je na medeninasti ploščici napis “Einwurf 10 Heller” z režo za kovanec, s katerim se je sprožil igralni mehanizem. Pod njo je medeninasta ročica za izbiro glasbe, nad njo so na polkrožni medeninasti ploščici s kazalcem, vtisnjene številke od 1 do 8, kar pomeni, da je imel avtomat na razpolago osem melodij, če se je zamenjalo valj pa spet drugih osem in tako naprej (kot bi menjali gramofonske plošče na gramofonu). Valji so bili spravljeni v spodnjem delu avtomata. V lesenem okvirju je bil na papirju napisan program z naslovi melodij ali viž, ki so bile na izbiro in pa številka ožebljičenega valja, na katerem so “vtisnjene” navedene melodije. Napis s programom se je k sreči ohranil do današnjih dni in nam omogoča natančen vpogled, kaj so takrat poslušali v gostilni. Med osmimi melodijami sem razbral tri valčke (walzer) in tri koračnice (marsch), za dve pa mi zaradi nečitljivosti in starosti napisa ni uspelo razbrati kakšne so. Pa še kot zanimivost, v programu sta tudi dve slovenski melodiji, Slovenec sem in Naprej, kar priča o slovenski zavednosti.

V glasilu Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem “GOSTILNIČAR”, iz 25. junija 1914, sem zasledil oglas, kjer oglasnik ponuja postavitev godbenega avtomata na željo v vsako gostilno, tako da se sam plačuje. Kot vidimo, so bili ti avtomati takrat kar popularni in poznani.

Za boljši prikaz Meletovega godbenega avtomata, smo ga z njihovim dovoljenjem fotografirali.

avtomat

Klikni za ogled avtomata in njegovega delovanja

Slovarček:

  • izpraven: brezhiben, delujoč
  • klamfa: železna spona
  • viža: napev
  • lajna: glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije

Viri:

Kraj: Cerknica
Datum: 26. 11. 1905
Avtor: Miloš Toni (fotografska predstavitev avtomata, 2016)
Zbirka: Joži Mele
Skenirano:9. 3. 2016
Oblika: dokument

Advertisements
4 komentarji leave one →
  1. 1. 04. 2016 08:13

    Preprosto čudovito!!

  2. Anajedrt permalink
    1. 04. 2016 09:02

    Prav, da obstajajo Stareslike, da se pokaže nekaj tako posebnega.

  3. 1. 04. 2016 12:19

    Zelo zanimivo! Upam, da bodo Meletovi kdaj našli dobrega restavratorja, ki bi znal ta stroj usposobiti.

  4. Anonimnež permalink
    1. 04. 2016 13:36

    Sem imel možnost videti in slišati v živo zvoke iz take glasbene omare. Samo stojiš in gledaš kakšne melodije in lepi zvoki prihajajo ven iz tako velike omare.
    Ene tri ima moj znanec zbiratelj iz Senožeč. Pa kakšne zbirke starih ur in drugih stvari še ima.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: