Skip to content

1950 Postojna – Odstranjevanje snega

7. 04. 2016

Naglic_RA_55_3_3294 Peter Naglič je bil strasten fotograf, amater. Njegove fotografije so za nas še bolj zanimive, saj jih je veliko nastalo v naših krajih.

Iz ostalih fotografij v istem paketu lahko sklepamo, da je bil z družbo na obisku Postojnske jame. Na postaji so čakali vlak dovolj časa, da je utegnil narediti ta posnetek.

Čas nastanka fotografije ni poznan. Ker je na postajni zgradbi ime postaje napisano slovensko, sklepamo, da je nastala po drugi svetovni vojni. Pred vojno je bil napis italijanski.

Odstranjevanje snega na na železnici

Precej časa pred nastopom zime potekajo priprave na zimske razmere, saj lahko snežni zameti in plazovi povzročijo velike težave in celo prekinitev prometa. Zimska sezona na Slovenskih železnicah traja od 15. oktobra do 15. aprila.

Ožji pomen zimske službe je v zagotavljanju prevoznosti železniške proge, uporabnosti drugih prometnih površin in varnosti v prometu tudi v oteženih zimskih razmerah.

Vožnja vlakov po zasneženih tirih je mogoča le, če imajo zato izvožene gazi. Dobra gaz za vožnjo vlakov se dela v južnem snegu, ker se sneg sprime in obdrži določeno obliko, medtem ko se stene pri suhem snegu ali pršiču podirajo.

K mehanizaciji za odstranjevanje snega na železnici spadajo:

  • križarke,
  • snežni plugi
  • snežna orala
  • snežni odmetalniki,
  • posebni stroji (rineži, nakladalniki, sesalniki, transporterji itd.).

Za pravočasno preprečitev snežnih ovir na progah so sedaj v delovnem voznem parku na voljo snežni odmetalniki, čelni plugi, medtirnični plugi; za čiščenje kretnic pa se uporablja snežna metla, ki lahko očisti do 30 centimetrov visok sneg na tirih.

Križarke so bila vlečna tirna vozila (ena ali dve lokomotivi), ki so vozile po progah samo z namenom pluženja snega. S snežnim plugom, ki je pritrjen na lokomotivo, se lahko pluži sneg, ki je visok do 60 centimetrov nad gornjim robom tirnice.

image1 plug 150309

Snežni plug JŽ 990074

Do druge svetovne vojne je bil za kočevsko progo pozimi pri Sekciji za vzdrževanje proge Šiška v pripravljenosti snežni plug Marin 16 (JDŽ 990071). To je bil dvoosni plug z lastno težo 4,12 ton; za oranje je moral biti še dodatno obtežen do skupne teže 5,23 ton. Dodatno obtežitev so dosegli s tovorom starega železa (največkrat z izrabljenimi zavornjaki) in mu tako povečali stabilnost med delom. Za prebijanje skozi visoki sneg in zamete navadno ni bila dovolj ena lokomotiva, temveč sta plug rinili dve, včasih celo tri. Poleg pluga Marin je bil na razpolago tudi plug Sud 26 (JDŽ 99 00 69). Pozneje so jih nadomestili motorizirani snežni odmetalniki. Snežni plugi so bili v uporabi v dobi parnih lokomotiv. Marinova orala je vlekel stroj za seboj in so se lahko dvigala in stiskala.Snežno oralo (snežna ralica) na lastnih kolesih tipa JŽ so se uporabljala za oranje višjega zapadlega snega in prebijanje snežnih zametov. Sneg so orala 12 cm nad glavo tirnice, ker so bila lahka, so se pogosto iztirila. Orala so lahko plužila do 40 cm snega, seveda z zmanjšano hitrostjo. Tako oralo je bilo nekaj časa v Grosuplju.

Lopa za snežni plug je bila v Kočevju z izvozom iz obračalnice. Tloris lope je bil 5 x 6 metrov, vanjo je vodil 8 metrov dolg tir.

image1 150309

Plug na parni lokomotivi

Za pritrditev na parne lokomotive je bilo za različne lokomotive 10 različnih plugov. Parne lokomotive s fiksnim plugom so smele vleči vlak le tako obrnjene, da je bil dimnik spredaj. Fiksni snežni plugi so morali biti 15 – 20 cm nad zgornjim robom tirnic. Pred prvo kolesno dvojico lokomotive ali motornika mora biti nameščen čelni plug.

image2 150309

Plug na električni lokomotivi

Večina lokomotiv (elek. Dizel) ima nameščen manjši plug, ki lahko odriva 20 – 25 cm snežne odeje.Tovarna Riko v Ribnici je leta 1985 in 1986 izdelala čelna pluga. Plug se lahko namesti na dizelelektrično lokomotivo vrste 642 ali 643 in 664 ter z njima pluži progo. Čiščenje s čelnim plugom lahko poteka pri največji dovoljeni hitrosti 45 km/h; plug pa lahko do širine 3 metre odstrani en meter visok snežni namet.

Samohodni snežni odmetalnik Rolba RR 6000 (SŽ 991 – 201) je bil izdelan v Švici in je naš najmočnejši odmetalnik. Pri maksimalni obremenitvi lahko v eni uri odmeče 10.000 ton snega, in to ob največji dovoljeni hitrosti 45 km/h. Motor lahko razvije 774 kW, stroj lahko odmetava sneg na širino 4 metre.

Mesto, kjer snežno oralo ne sme delovati, se označi s snežnim križem.

Sneg je povzročal težave tudi v telefonskem in telegrafskem prometu. Sneg in žled na žicah je povzročal poves in stikanje žic ter njihovo trganje. Progovni čuvaji in obhodniki proge so morali otresati brzojavne in telefonske žice.

Žicovodi zapornic na poteg, signalov in kretniških pogonov so lahko zaledeneli in jih ni bilo mogoče premikati. To so preprečevali s pogostimi premiki.

Tudi zamrzovanje ostric kretnic so preprečevali s pogostim premikanjem. Sedaj zamrzovanje preprečimo ogrevanjem.

Oranje snega med Rakekom in Postojno je bilo problematično, ker so pri oranju enega tira zasuli drugi tir. Zato je bil za kritične zimske dni izdelan vozni red za enotirno progo, to je za tir, ki ga je bilo najlažje čistiti.

Sneženje 1952

Februarja 1952 je bila Slovenija bogato obdarjena s snegom. Snežilo je 13., 14. in 15 februarja in nasulo snega kot že sto let. Obilno sneženje je zahtevalo celo človeška življenja. Debelina snežne odeje na nekaterih odsekih prog je dosegla tudi 2,6 metra. Odstranjevanje snega s prog je bilo težavno, saj so bili za boj s snegom na razpolago le snežni plugi in lopate. Še več – s snežnimi plugi je bilo veliko težav. Na proge so bili poslani prepozno, bili so prelahki in v slabem stanju, zato so se med delom kvarili. Ker so prepozno začeli orati, se je nabrala plast trdega snega, zaradi katere so se plugi lomili in se iztirjali. Samo lopate in pridne roke niso bile dovolj, zato je na slovenskih progah obtičalo 47 parnih lokomotiv, 13 garnitur potniških vlakov s 130 vagoni, 58 vlakovnih skupin, 18 tovornih vlakov z več kakor 600 vagoni, na postajah pa je bilo približno 2.000 naloženih vagonov.

Kljub temu da je bila železnica pripravljena na zimske razmere, jo je količina snega, zapadlega februarja 1952, ohromila. V izrednih razmerah so železničarjem pomagali mobiliziranci, prostovoljci, šolarji, vojaki in vsi, ki so lahko držali lopato. V celoti je v dneh od 13. do 23. februarja skupaj z železničarji okrog 150.000 ljudi odmetavalo sneg z železniških prog.

Na lažjih odsekih prog je promet ponovno stekel 14. in 15. februarja, zadnji odsek je bil prevozen po 13. dneh.

Desni tir Verd-Postoja je bil neprevozen 3 dni.

Levi tir Rakek-Postojna je bil neprevozen 13 dni.

Prispevek je napisal: Karel Rustja.

Kraj fotografije: Železniška postaja Postojna
Datum: neznan, kmalu po drugi svetovni vojni
Avtor: Peter Naglič
Zbirka: Slovenski etnografski muzej, zbirka Petra Nagliča
Skenirano: neznano (SEM)
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: