Skip to content

1937 Rakek – Odkritje spomenika Aleksandru (I)

8. 04. 2016

Odkritje spomenika AleksandruOdkritje spomenika na Rakeku je bilo glede na udeležbo ljudske množice in najvišjih odličnikov eno najlepših narodnih in patriotičnih slavij na Slovenskem. Ideja, postaviti kralju spomenik na jugozahodni meji, je vzniknila leta 1930. Takoj so ustanovili pripravljalni odbor, ki šel na delo z vso vnemo in požrtvovalnostjo. Njegovi člani so bili: Franjo Tavčar, špediter in liberalni prvak JNS, Anton Gaspari, ravnatelj meščanske šole na Rakeku, Petrič, Kočevar, Bizjak, Kralj, Likar, Dekleva, Marič, Turšič, Mlakar, Vivoda, Gregorič, Fekonja, Pirc, Kenič, Šuštaršič in Volk.

Že dopoldne so se pričele na Rakek stekati množice z vseh krajev Notranjske. Prihajali so peš, na vozovih, kolesih, z avtobusi in vlaki. Slednji je iz Ljubljane pripeljal mnogo udeležencev in kljub temu, da so železničarji priklopili mnogo vagonov, je bil vlak nabito poln. Samo v Ljubljani je vstopilo preko tisoč potnikov. Glede na zbrano množico, ki jo vidimo na sliki lahko verjamemo, da se je slovesnosti udeležilo preko pet tisoč ljudi. Pred kolodvorom pa je bila postrojena tudi častna četa vojakov 40. pešpolka iz Ljubljane s polkovno zastavo in godbo dravske divizije.

Arhitekt Maks Strenar, načrtovalec spominske okolice, se je leta 1901 rodil v Trstu. Izobraževal se je na vojaški realki v Strussu, Mariboru in Trstu, študiral na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani pri Plečniku, kjer je diplomiral leta 1928. Študije je dopolnil v Vidmu (Udine). Njegov življenjski opus je zelo obsežen. Zajema pa vse od načrtov zgradb, nadzora pri prezidavah in zidavah, pohištva, opreme trgovin, ureditve vrtov s skalnjaki in bazeni do raznih umetniških izdelkov, kot so kovano železo, tolčen baker in čipke.Ivan Sajevic (v časopisu Slovenec zapisano Sajovic) se je rodil leta 1891 v Stari vasi pri Postojni († 1972 v Ljubljani). Čeprav so starši želeli, da bi se izučil za mizarja, se je vpisal na Obrtno šolo v Ljubljani in zaradi izjemnega uspeha prejel štipendijo za študij na dunajski likovni akademiji, kjer je diplomira v študijskem letu 1920/21. Po vrnitvi domov je poučeval risanje na meščanski šoli v Postojni, ki pa jo je zapustil zaradi naraščajoče fašistične nestrpnosti in nadaljeval s poučevanjem v raznih slovenskih krajih. Poleg poučevanja pa je tudi ustvarjal v kamnu, marmorju in bronu. Delal je predvsem po naročilu. Njegovi so številni spomeniki po Sloveniji, med drugim tudi relief v avli sodnijske palače v Postojni. Razstave njegovih del so bile postavljene na ogled v različnih krajih Jugoslavije v letih od 1930 pa vse do 1973 v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prvi livar tvrdke Mostar je bil Franc Mostar starejši, ki je leta 1908 pričel z delom v livarni Samassa v Ljubljani. Ko je ta propadla, si je poleg domače hiše postavil delavnico in leta 1937 večjo livarno. Pri njem so naročali znani kiparji: Pirnat, Kralj, Gangl, Stoviček, Sedej, … ,njegovi zvonovi pa visijo v cerkvah na območju celotne bivše Jugoslavije. Leta 1948 so podjetje nacionalizirali in je delovalo naprej pod imenom Umetniška zadruga. Franc pa se ni uklonil in se je vrnil nazaj v svojo leseno livarno. Njegovo delo so nadaljevali sinovi, ki so dejavnost razširili, tudi v Kranj. Nacionalizirana livarna je šla v stečaj leta 1992 in dve leti kasneje, v postopku denacionalizacije, vrnjena naslednikom prvotnega lastnika.

Odkritje spomenika AleksandruSpomenik, ki je bil ogrnjen v veliko državno tribarvnico, so obstopili zastavonoše mnogih društev. Glede na skromna finančna sredstva je bil spomenik zamišljen skromno. Arhitekt Maks Strenar pa je prostor pred rakovškim kolodvorom uredil tako, da okolica spomenika deluje monumentalno. Spomenik je izklesal akademski kipar Ivan Sajovic, v bronu pa ga je vlila tvrdka Mostar na Galjevici v Ljubljani.

Rakek se je na odkritje dostojno pripravil. Z vseh hiš so vihrale zastave. Prosto pred kolodvorom je bil lepo in okusno okrašen. Okrog parka, v katerem je stal spomenik, so bili postavljeni dekorativni beli stebri z državnimi grbi. Med seboj so bili prepleteni z venci, na obeh straneh pa sta bila med slavoloki dva transparenta z napisi: »Čuvajmo Jugoslavijo!« in »Naj živi Peter II«!

Odkritje spomenika AleksandruNa tribuni so se zbrali odlični zastopniki, ki jih je sprejemal Franjo Tavčar (če me spomin ne vara, je skrajno levi). Med temi odličniki so bili tudi zastopnik kralja Petra II. divizijski general Lazar Tonič (na sliki), ban dr. Marko Natlačen (na sliki) s tajnikom dr. Kovačičem, zastopnik ministra vojske in mornarice brigadni general Dušan Dodič, senator Hribar, poslanca Narodne skupščine dr. Andrej Veble in dr. Ivan Šemrov, francoski konzul Remerand in še mnogi drugi imenitneži tistega časa. Če koga zanima, kdo vse, lahko prebere na spodnji povezavi, seveda pa ni šlo brez gasilcev.

Viri:

  • Ponedeljski Slovenec (18. 10. 1937), letnik 10, številka 42. URN:NBN:SI:DOC-AGP5JTQ3 from http://www.dlib.si
  • Spominski almanah Slovenskih strokovnih pisateljev, publicistov in projektantov, Bibliofilska izdaja nove strokovne založbe v Ljubljani. Prejeto od Urada za upravljanje imovine upornikov. Natisnila delniška tiskarna d. d. v Ljubljani. Brez letnice.
  • Rebula, Sedej. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1987.
  • http://www.livarstvo.com

Kraj: Rakek
Datum: 17. oktober 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Muzej novejše zgodovine Slovenije (št.: SL10404, SL10402 in SL10405)
Skenirano: neznano (MNZS), prejeto 15. 1. 2016
Oblika: skenirana datoteka

Advertisements

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: