1973 Rakek – Štab teritorialne obrambe

Demokratične spremembe v Sloveniji, ki so bile kronane z zmago opozicije na volitvah leta 1990, so centralno oblast v Beogradu spodbudile, da izda nalogo Republiškemu štabu TO (RŠTO), da razoroži enote slovenske TO. Ponovila se je zgodba iz leta 1945, ko so slovensko vojsko razorožili in podredili Beogradu. Vendar ukaza za razorožitev in predajo orožja v vseh štabih niso izpolnili. Ministra za obrambo in notranje zadeve v prvi, demokratično izvoljeni vladi Republike Slovenije sta skladno z Ustavo Republike Slovenije in Zakonom o splošni ljudski obrambi v največji tajnosti oborožila Manevrsko strukturo narodne zaščite (MSNZ), ki je bila hrbtenica oblikovanja slovenskih oboroženih sil.

V TO se je na eni strani oblikoval ozek krog, ki je stal ob strani JLA, in na drugi velika večina pripadnikov TO, ki so z naklonjenostjo sprejemali demokratizacijo slovenske družbe. Vrhunec so nasprotja dosegla oktobra 1990, ko je zvezna armada nasilno zasedla prostore RŠTO. Po tem dogodku je slovenska oblast imenovala novega načelnika štaba, ki je 10. oktobra prevzel poveljevanje.

V RŠTO je bil ustanovljen sektor za razvoj teritorialne obrambe. Decembra je bil uveljavljen nov znak TO, sprejete so bile oznake činov. Izdelane so bile prve nove uniforme. Slovenska vojska 15. maja praznuje. Na ta dan leta 1991 so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti izključno v Sloveniji, v dveh učnih centrih takratne Teritorialne obrambe. V 710. učnem centru v Pekrah pri Mariboru je služilo 120, v 510. učnem centru na Igu pri Ljubljani pa 180 slovenskih nabornikov.

Dan Slovenske vojske je 15. maja, to je dan ohranjanja pozitivnih vrednot iz slovenske vojaške zgodovine, še posebej vrednot osamosvojitvenih prizadevanj.