1955 Rakov Škocjan – Spominska plošča padlim partizanom

Fotografija iz leta 1955 prikazuje odkritje spominske plošče padlim borcem NOV na Podbojevem lazu v Rakovem Škocjanu, ki so padli tu v okolici septembra 1943.

Na skali je vklesano besedilo:

V SPOMIN PADLIM BORCEM NOV, KI SO PADLI V TEM OKOLIŠU SEP. 1943.
SLAVA JIM

Obeležje je vpisano kot enota nepremične kulturne dediščine pod št. 24651: Rakov Škocjan – skupni grob neznanih partizanov. Tam je še zabeleženo: Grob partizanov, padlih septembra 1943 v okolišu, urejen 1955 po načrtih mojstra Antona Skuka.

Tudi sam sem prisostvoval tako pri pripravi kot odkritju spominske plošče, pa tudi pozneje sem se večkrat ustavil ob spomeniku, pa sploh nisem razmišljal o tem, pa tudi nikoli nisem od nikogar slišal, da bi lahko bilo to obeležje že prej komu drugemu namenjeno.

Ko pa sem prebiral kroniko unške šole, sem 24. aprila leta 1879 naletel na besedilo, na osnovi katerega sem sklepal, da je bil na tej skali verjetno že vklesan napis v spomin 25. letnice poroke cesarja Franca Jožefa in cesarice Elizabete. Ko sem pozneje podrobneje pogledal to skalo, sem videl, da je bila obdelana in pripravljena za napis tudi zadnja stran, pa je bil napis kot izgleda odstranjen, kar vse je potrdilo mojo domnevo.

Takole se glasi besedilo v unški šolski kroniki:

24. 4. bila je sv. maša z zahvaljeno pesmijo pri katerej je bila šolska mladina in obilo za blagor Nju ces. kralj. apost. Veličanstev unetega ljudstva navzoča. Pri sv. maši so se peli A. Nedvedovi trije spevi za slavnost srebrne poroke Nju ces. kralj. apost. Veličanstev Franca Josipa in Elizabete. Poslovenil J. Pintar »V spomin srebrne poroke Nju Veličanstev« in na koncu sv. maše, ko se je uže zahvaljena pesem odpela, zadoni po celem božjem hramu preljubljena cesarska pesem in možnarji so pokali da se je odmevalo daleč in široko okoli. Po sv. maši se šolska mladež s svojo zastavo, katero je gospod Anton Jeršan tukajšni šoli darovati blagovolil, slava mu! po dva in dva v šolo poda.

Tukaj se jim je še enkrat pomen današnje svečanosti v primernem govoru razkladalo, ljubezen in spoštovanje do presvetlega vladarja in sploh cele hiše Habsburške v njih mlada srca vcepavalo in po trikratnem živio klican Nju ces. kralj. apost. Veličanstev zapuste vsi prav navdušeni šolsko izbo.

Popoldne zagrome zopet možnarji in zvečer je bila šola in nekatere druge premožnejše hiše krasno razsvetljene.

Svitli knez Hugo Windischgrätz je o priliki te slovesnosti tudipovabil tukajšno šolsko mladež v bližnji Škocja na Podbojev laz in ondi po gosp. Franc Melliwu gozdarju blagovolil podeliti otrokom kruha in vina. Gospod učitelj jim je pa razdelil listke v spomin srebrne poroke Nju ces. kralj. apost. Veličanstev, katero je tukajšni krajni šolski svet za to slovesnost nakupil. Velecenjeni gospod Emanuel Benz nadgozdar je v spomin srebrne poroke Nju ces. kralj. apost. Veličanstev vsadil je na tem prostoru 5 lip in u sredi postavil kameniti spominek na prvi strani z nemškim napisom: »Zur brinnezung an die hohe Feier der silbernen Hochzeit I.I.K.K. (J.J.K.K.?) aposs. Majestäten des Kaisers Franz Josip I. und der Kaiserin Elisabeth am 24. April 1879.«

Na drugi strani slovensko:

»V spomin srebrne poroke Nju ces. kralj. apost. Veličanstev Franca Josipa I. in cesarice Elizabete. 24. april 1879«

Gospod E. Benz poprime prvi besedo in v nemškem jeziku razklada pomen te priprave in slavnosti današnjega dneva. Za njim govori v slovenskem jeziku gospod Franc Klemenc in obširno razpravlja vesele in žalostne dogodbe Habsburške hiše in vzroke zakaj se moramo veseliti in praznovati 25 letnico Nju ces. kralj. apost. Veličanstev. Šolska mladež je pri tej slovesnosti prepevala pesmice v spomin srebrne poroke Nju ces. kralj. apost. Veličanstev, potem nekaj narodnih in k sklepu cesarsko himno.

Zdaj se ustopijo otroci v vrsto za oditi; kar naenkrat iz vseh grl zadoni trikratno: Slava Nju ces. kralj. apost. Veličanstvoma, potem trikratni živijo svitlemu knjezu Windischgrätzu in nazadnje tudi trikratni živijo vsem onim gospodom, kateri so k tej slovesnosti kaj pripomogli, zapojo še enkrat cesarsko pesem in tako pevaje se pomikajo z šol. zastavo pod vodstvom gosp. učitelja proti domu.

Zaradi nejasne slike je osebe težko prepoznati, na sredine stoječ je po vsej verjetnosti g. Roman Gorjan, vodja šole na Uncu.

Viri:

• F. Perko, 2008. Vasi v objemu železnice. Založništvo Jutro, str. 287-288
• Kronika šole Unec
• Evidenca enot nepremičninske kulturne dediščine

Kraj: Rakov Škocjan
Datum: 1955
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 30. 1. 2017
Oblika: fotografija