1962 Cerknica – Centralni delavski svet Bresta
Pred stavbo Skupnih dejavnosti so se postavili člani centralnega delavskega sveta (CDS) Brest Cerknica. Ob 15-letnici Bresta, ki je bil ustanovljen leta 1947.
Jugoslovanska zvezna skupščina je 27. junija 1950, s temeljnim zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj, uzakonila delavsko samoupravljanje. Kot organi delavskega samoupravljanja so bili uvedeni delavski sveti. Sicer so se poizkusni delavski sveti začeli uvajati že leta 1949.
Podjetje Brest Cerknica je bilo tedaj sestavljeno iz naslednjih poslovnih enot:
- TPC (Tovarna pohištva Cerknica)
- TPM (Tovarna pohištva Martinjak)
- TLI (Tovarna lesnih izdelkov Stari trg)
- ŽAG (Žagalnica Cerknica)
- TIP (Tovarna ivernih plošč)
- SD (Skupne dejavnosti)
Delavci vseh poslovnih enot so izvolili člane CSD-ja (Centralni Delavski Svet) podjetja Brest Cerknica. Prvi predsednik CDS-ja je bil Drago Intihar.
V nasprotju z današnjim prepričanjem, delavski sveti niso bili samo navidezna oblast, ampak so dejansko lahko posegali v politiko podjetja. Delavski svet je na primer potrjeval direktorje, zaključne in periodične račune, vplival na razvoj in smernice podjetja.
Vsaj veliko več kot lahko delavci odločajo danes.
Brest Cerknica je bil takrat v bivši Jugoslaviji podjetje z največjim deviznim prilivom med ostalimi lesnimi podjetji. Torej so zelo uspešno delovali na tujih trgih, kar je dokaz njihove prizadevnosti in tudi strokovnosti. Podjetje, ki je zraslo iz povojne Zabojarne, v moderno in uspešno podjetje, za kar so v veliki večini zaslužni prav domači ljudje.
Na tak ali drugačen način je odločilno vplival na življenje občanov celotne Cerkniške občine. V tovarni so domačini, prej večinoma kmetje, našli delo, mladi pa štipendijo in s tem možnost izobraževanja. Lahko bi zaključili, da je Brest spremenil predvojno, pretežno ruralno usmerjeno pokrajino, v novo Cerknico, ki jo poznamo danes.
Sedijo z leve:
- neznana (TPC),
- neznana (SD).
Druga vrsta stojijo z leve:
- Franc Zrimšek (SD),
- Franjo Žugčič (TIP),
- Rado Udovič (SD),
- neznan,
- Jože Mulec (TPC).
Zgornja vrsta stojijo z leve:
- Emil Lah (SD),
- Alojz Pirman (TPC).
Sedijo z leve:
- Andrej Šega (TIP),
- neznana,
neznanaVera Adamič. 1
Stojijo v drugi vrsti:
- Franc Turk (SD),
- Miro Horvat (TPC),
- Valentin Šubic (TPC),
- Ciril Rudolf (SD),
neznanTone Mahne, 1- Alojz Hiti (ŽAG).
Stojijo v zgornji vrsti z leve:
- Vinko Žnidaršič (SD),
- Milan Troha (SD).
Kar nekaj jih nismo prepoznali. Pozivamo bralce Starih slik, da nam pomagajo.
Stare slike 
Na drugi sliki stojijo z leve:
v karirastem suknjiču je Stane Štritof TPM in
drugi zraven njega mislim da je Janez Žnidaršič TPM
Všeč mi jeVšeč mi je
Tudi drugi je Stane Štritof.
Prvi B’čajč’k, drugi pa B’čaj, oba iz Bločic in oba Štritof Staneta.
Všeč mi jeVšeč mi je
Drugi z leve je zagotovo Stane Štritof. Za prvega z leve pa moj vir ni bil 100% prepričan, da je tudi Stane Štritof, zato sva pustila prazno.
Vsem pa hvala za dopolnitve.
Všeč mi jeVšeč mi je
Prva slika: druga vrsta, drugi z leve je Bogdan Urbar iz Rakeka.
Druga slika: srednji v zgornji vrsti je Miran Trošt iz Rakeka.
Všeč mi jeVšeč mi je
Na tretji sliki za Alojzem Hiti stoji Tone Mahne iz Goričič (verjetno TPM).
Všeč mi jeVšeč mi je
Prvi predsednik CDS je bil France Intihar – Cikotov iz Martinjaka in ne Drago Intihar.
Neznana na zadnji sliki poleg Andreja Šega je Ivanka Žnidaršič – Markcova iz Grahovega zaposlena TPM.
Pravilno pa je popravljeno levi je Stane Štritof – Bečajček , desni pa Stane Štritof – Bečaj oba iz Bločic in oba zaposlena v TPM.
Še zanimivost na Bločicah so tri družine Štritof pa niso nič v sorodstvu. Še večja pa da je bilo devet družin Žnidaršič pa samo dve v sorodstvu.
Všeč mi jeVšeč mi je
Prva slika med Radotom Udovič in Jožetom Mulc je Bogdan Urbar st. iz Rakeka.
Všeč mi jeVšeč mi je