1940 Ljubljana – Spomenik kralja Aleksandra I.

Takoj po kraljevi smrti se je začelo razmišljati o spomeniku v Ljubljani. Večina si ga je težko predstavljala drugače kot na konju. Leta 1935 se je odbor odločil za kip konjenika, ki naj bi stal v parku Zvezda.

Predsednik odbora Ivan Hribar je za pripravo idejnega osnutka prosil Jožefa Plečnika, ki je leta 1937 predstavil zamisel o stebrišču, sredi katerega bi stal spomenik kralja. Odbor je idejo zavrnil. To je Ivana Hribarja tako razočaralo, da je odstopil kot predsednik odbora.

Odbor je pripravil nov natečaj, povabil arhitekte in kiparje in določil lokacijo na vhodu v park Tivoli. Na natečaju je bil izbran osnutek Lojzeta Dolinarja, ki se je sicer uvrstil šele na drugo mesto. Leta 1939 je odbor naročil kip v naravni velikosti.

Mnogi so nasprotovali lokaciji v Tivoliju, zato se je mestni odbor obrnil na mestno občino, ki je določila končno lokacijo v parku Zvezda.

Ob navzočnosti kraljeve družine so spomenik odkrili 6. septembra 1940 (na rojstni dan kralja Petra II.) v parku Zvezda, na mestu, kjer se križajo vse sprehajalne poti. Podstavek z jedrom iz železobetona in obložen z bukovačkim granitom je delo arhitekta Hermana Husa. Bronasti kip in dva stranska reliefa (166 x 420 cm), ki predstavljata vojno in mir, pa sta delo Lojzeta Dolinarja.

Mogočni spomenik je bil kratkega veka. Po okupaciji Jugoslavije ga je italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij 1941 porušila.

Kralj na konju.

Del reliefa. Predstavlja vojno, ki je bila pred vrati.

Viri:

• http://www.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-aleksandrov-kip.htm
• Youtube: Giornale Luce C0144 del 15/05/1941; propagandni film italijanskih okupacijskih sil o zasedbi Ljubljane.

Kraj: Ljubljana
Datum: 1940
Avtor: Vekoslav Kramarič
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 25. 7. 2016
Oblika: fotografija