1938 Rakek – Spomenik kralja Aleksandra

V parku pred železniško postajo, na glavnem trgu obmejnega mesta Rakek, je stal spomenik jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karadjordjeviča, znanega tudi po imenu Zedinitelj.

Njegova kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje preimenovana v Jugoslavijo, je segala na zahodu do rapalske meje, ki je v naših krajih potekala po Javornikih. Zadnja železniška postaja, carina in zadnje oporišče države je bilo na Rakeku.
____________________________________________________________

Sporočila čez mejo

Čeprav si je močnejša soseda po prvi svetovni vojni prilastila tretjino slovenskega etičnega ozemlja,  je vseskozi pogledovala čez krivično začrtano mejo, v letih pred drugo vojno pa sploh ni več skrivala svojih ozemeljskih zahtev.

Jugoslovanska oblast je odgovarjala s številnimi političnimi manifestacijami in zborovanji v obmejnih mestih. Množični shodi so bili običajna oblika komunikacije med političnimi nasprotniki. Spomenik kralju, postavljen ob samo mejo, je sporočal:  “Tu vladamo mi, od tod dalje je naše!”

Odkritje spomenika

Neznani fotograf je pritisnil na sprožilec 5. septembra 1937, torej dober mesec pred  uradnim odkritjem spomenika, ki je potekalo 17. oktobra. To je bil velik dogodek, kot lahko preberemo v takratnem Slovencu, ga je prenašal celo ljubljanski radio.

Fotografija, natisnjena kot  razglednica, je bila najbrž mišljena kot spominek na ta dogodek, vendar so jo kasneje uporabili še ob neki priložnosti. Na zadnji strani našega primerka je namreč viden rdeč žig z napisom: “Poklonitev Sokola pred spomenikom viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja na Rakeku dne 24. aprila 1938.”

Ena država, eno sokolstvo

Aleksander I. je vodil državo s trdo roko, večidel brez ustave,  unitaristično in centralistično. Šestega januarja 1929 je uvedel diktaturo, ukinil stranke in tudi vsa društva, ki so se vsaj malo ukvarjala s politiko.

Tako pridemo do Sokola. Z uvedbo zakona, sprejetega 5. decembra 1929, je lahko obstajala le ena telovadna organizacija, Viteška organizacija Sokol Kraljevine Jugoslavije. To je bila unitaristična telovadna organizacija pod okriljem države.  Sokol je neposredno nadziralo neko “ministrstvo”, starešina Sokolov je postal vsakokratni prestolonaslednik.  S tem je bilo konec samostojnosti in politične neodvisnosti med jugoslovanskimi sokolskimi društvi, druge telovadne organizacije, recimo Orli, so bile sploh ukinjene.

Veliki shod

Kot poroča Slovenec, je na “poklonitveni slovesnosti” nastopilo skupaj 872 članov in članic ter moškega oz. ženskega naraščaja, 2 godbi in 65 zastav. Vence je položila Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije, Sokolska župa Ljubljana in še mnogi drugi. Poročevalec na koncu zapiše: “Vsa prireditev je potekala v popolnem miru in redu, celo v mrtvilu, da niti najbolj slovesni trenutki niso mogli množice vzvaloviti ali jo navdušiti.”

Kaj je bil neposreden, dejanski povod za slavje, ne zvemo.

____________________________________________________________

	Aleksander I. je bil ubit v atentatu v Marseillu, 9. oktobra 1934. Rakovški kip je izdelal prof. Ivan Sajovic, kralja je upodobil v nadnaravni velikosti, v pohodnem plašču, oprtega na sabljo.
	Zadnja stran s podatkom o namembnosti razglednice.
	Ob odkritju so uredili tudi trg pred kolodvorom, ki ima še danes značilno podobo.
Otvoritev spomenika na naslovnici Jutra, 18.10.1937	Poročilo o shodu v Ponedeljskem Slovencu, 25.4.1938.

____________________________________________________________

Viri:

• Ponedeljski Slovenec, 25.4.1938 (dLib)
• Jutro,  18.10.1937  in  19.10.1937 (dLib)
• EN NAROD, ENA DRŽAVA, ENO SOKOLSTVO
• Prispevki za novejšo zgodovino XLII – 1/2002, stran  55

Kraj: Rakek
Datum: 5. 9. 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 7. 2012
Oblika: fotografija