Skip to content

1956 Rakek – Razglednica z ostrnicami

28. 10. 2017

Razglednica je nastala pred letom 1956. Tega leta so namreč na spodnjem, južnem delu rakovškega pokopališča uredili partizanske grobove, ki jih na tej sliki še ni.

Moj pogled na tej sliki pritegnejo ostrnice. S tema dvema vrstama ne moremo konkurirati Loški dolini, kjer so ostrnice avtohtone. Na Rakeku jih že leta ne dela nihče več. Se pa spomnim, da smo jih nekje v sedemdesetih letih pri nas še postavljali. Bile so borove, ne smrekove. Ata se je vedno jezil, ker je moral popravljati za mano, ker je seno neprenehoma padalo dol. Nekoliko lažje je bilo z deteljo, ki je raje obvisela na klinih.

Ostrnice so res nekaj posebnega, saj so tako navdihnile Otona Župančiča, ko je letoval v Loški dolini in se tam z njimi spoznal, da je po njih imenoval ciklus svojih pesmi – Med ostrnicami. Slikal jih je tudi Lojze Perko.

V Gospodarskem listu iz leta 1926 so objavljeni razni nasveti med drugim tudi, kako naredit ostrnico. Takole piše:

»Sušenje na ostrnicah in piramidah

Najnavadnejši način je razen kozolca sušenje trave na ostrnicah. V zemljo se zabije navpičen kol, ki ima na več mestih vodoravne palice v obliki križa, ali pa se naredi iz treh kolov stožec (piramida), ki je vezan na dveh ali treh mestih z vodoravnimi palicami.

Na stojalih, ki so iz enega samega kola posušimo do 5 q zelene krme, na piramidah do 8 q.

Pri sušenju krme na stojalih in piramidah moramo paziti na sledeče:

Na ostrnice nakladamo travo, ki je že uvela. Čim več jo naložimo, tem bolj suha mora biti, ko jo nakladamo. S skladanjem začnemo od spodaj, vsaka prihodnja plast pokriva deloma prejšnjo, da voda ne zateka v ostrnico. Iz tega razloga naj bo trava na ostrnici lepo zložena posebno na oglih in na vrhu. Slabo zloženo travo veter raznese in dež premoči, tako da začne gniti. Kot pri piramidi, tako moramo paziti tudi pri ostrnici, da je v sredini prazen prostor, kamor ima dostop zrak, ki polagoma suši travo. Trava mora biti vedno tako naložena, da se nikdar ne uleže do tal sicer, bi bila spodnja vrsta pomešana z blatom in bi začela gniti. Tudi bi v tem slučaju zrak ne imel pristop v notranjost piramide in bi zato seno začelo plesniti.«

Slovarček:

  • piramida: sušilna piramida – kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave
  • q: oznaka za cent

Viri:

  • Gospodarski list (1926), letnik 5, številka 6. URN:NBN:SI:DOC-BVHLIDI5 from https://www.dlib.si

Kraj: Rakek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Janez Gregorič
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: razglednica

Advertisements
No comments yet

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: