1939 Babno Polje – Na travniku v Bukovici

Slika je iz spominskega albuma, ki so ga s seboj odnesli kolonisti z Babnega Polja, ko so januarja 1946 odhajali na Štajersko. Ne vemo, kdo je avtor, ki je posnetek napravil ne prav veliko pred letom 1941, najverjetneje v času, ko so še gradili cerkniški odsek Rupnikove linije, ki ga je ob nemškem napadu na Poljsko 1. septembra 1939 v gradnjo prevzela vojska. Na sliki je namreč tudi vojak – morda vpoklicani rezervist – v starojugoslovanski uniformi. Bilo je v Bukovici, blizu Avguštinove hiše.

Skrajno desno v ozadju je Vražji Vrtec, v sredini Gmajne, nekje zadaj desno tista Slavina Gmajna, kjer je bila lesena kasarna, ki jo je starojugoslovanska vojska (?) požgala, ko se je aprila 1941 umikala. Leta 1942 pa je Slavina Gmajna pod Vražjim Vrtcem postala prizorišče največje tragedije v zgodovini Babnega Polja. Upam, da so jo vsi fantje s slike preživeli,

Za skupino mladih se vidi bela cesta, ki vodi v Prezid, desno ob njej pa vrsta visoko obsekanih mladih smrek, ki so najbrž ušle iz zasajene žive meje, ker jih nekdo ni utegnil prirezovati.

Kaj pomenijo šopki ali okraski na prsih deklet in fantov, je težko reči. Za ohcet so preskromni, za regrute prav tako in tudi druga oprema in okoliščine se ne ujemajo. Je bil kak praznik?

Dekleta in fantje so videti na pare, le vojak se je pridružil sam. Dve dekleti imata skoraj enaki obleki, sedeči fant v ospredju pa nenavadno spiralasto pisano pokrivalo. Odložene kape in klobuk v travi čakajo, da fotografiranje mine. Sveti se zlata ali pozlačena kravatna igla, ki jo nosi fant v ospredju; on in še eden imata tudi sončna očala … imenitno. Malo se zazdijo vsi skupaj, bi lahko rekli. So okraski in modni dodatki kupljeni z zaslužkom iz Francije, domačih gozdov ali morda z žage v Prezidu? Razpoloženje družbice je videti veselo – pozlačen trenutek se je ohranil na sliki, čeprav so podatki o njem že izginili v nepovrat.

Na sliki nikogar ne poznam, zagotovo pa na njej ni Šuštarjeve tete Francke, ki mi je, otroku, ko je prišla na pomoč bratovi družini v Podcerkev, vzbudila zanimanje za babnopoljsko govorico, tako drugačno od naše, da sem potem vse življenje pozorno poslušala in primerjala kako se kaj reče po babnopoljsko, kako po prezidansko in kako po naše, dolinsko …

Nekaj teh besed je ostalo celo zapisanih:

báme – bogme (Ali si naredil to in to? Bame sn/šon – Bogme sem! Res sem! (podkrepitev trditve);
(v Loški dolini so starci enako uporabljati besedico bomê))

bánčǝt’ – čvekati, govoriti neumnosti, zapravljati čas. (So ves dan v gostilni bančlǝ)

diednat’ – godrnjati, tečnariti, pritoževati se ( Ta stari kar naprej nekaj diedna)

drežnát’ – sitnariti, govoričiti ( Otrok drežna okoli mame)

fšúndrat’ – uničiti ( Kar mu daš v roke, vse bo takoj fšundrov)

jerǝt’ se – razgrajati, preganjati se (Otroci so se ves dan jerilǝ po dvorišču)

košč/kašč – klop

lǝskǝ – tuj

míron, mírončǝk – korenje, korenček

mónčjak/gnetílu – mečkač

péjča – robec (Prezid; v Babnem Polju in Loški dolini se reče rutca /ruobec)

povasljív – ljubitelj vasovanja, potepuški, (Otrok je povasljiv, se ves dan potika po vasi; ženska je povasljiva, pogosto hodi k sosedam klepetat)

réjpca – ribana kaša

 rogláčka – lesen kuhinjski pripomoček za mečkanje ali žvrkljanje hrane (n. pr. krompirja, namesto štuokovnǝka, ki je valjaste oblike)

Še babnopoljska grožnja in prezidansko povabilo:
– Tǝ bon f guavo skačiua, pa po ano uas dulǝ puleua – ti bom v glavo skočila pa po en las dol pulila (Babno Polje).
– Balǝ šon na kapcíco, lejpa maja – Pojdi sem na klop(či)co, draga moja (Prezid).

Slovarček:

• zazdeti se: biti pretirano samozavesten, domišljav

Viri:

• Wikipedija (Rupnikova linija)

Kraj: Babno Polje Bukovica
Datum: med 1939 in 1941
Avtor: ni znan
Zbirka: Janez Poje
Skenirano: 27. 8. 2025
Oblika: album