Skip to content

1972 Velike Bloke – Izdelava zobotrebcev

3. 11. 2017

Slika je iz Velikih Blok in je nastala okrog leta 1972 ter bila objavljena v koledarju. Na sliki so sosede:

Škajžava Meri cepi,

Zogarjeva Francka (Hiti) sedi pri peči,

Zinkina Mama Marija Modic sedi na peči.

Spomini moje tete, ki je že kot otrok izdelovala zobotrebce in jih nosila prodajat. Med sliko in zgodbo je povezava, saj so zobotrebce delali povsod več ali manj enako. Žal teta nima nobene slike iz tistega časa.

Moja 97-letna teta se še danes živo spominja, kako so nosili prodajat zobotrebce iz Osredka na Rašico na dolenjsko stran. V jerbas so zložili 1000 kosov butaric zobotrebcev, na glavo dali svitek in nanj jerbas. Potem pa pot pod noge v štiri ure hoda oddaljeno Rašico. To se je dogajalo krog leta 1932/33. Doma je imela za zajtrk malo bolj zabeljene žgance, da so ji dale moč za dolgo pot. Ona in še dve Baragovi sovaščanki so šle iz Osredka čez greben v Krvavo Peč in od tam dalje proti cilju. Med potjo so se ustavile pri sorodnikih. In če so tam dobile kislo mleko s kruhom ali skuhane suhe hruške in kruh, so bile zelo vesele. Na Rašici jim je trgovka preverila število zobotrebcev v butaricah, kajti moralo jih je biti točno 50. Nikoli niso dobile denarja. Namesto denarja so v jerbase naložile koruzno moko. Potem pa spet svitek in jerbas na glavo pa brž proti domu, tako da so bile še pred nočjo doma.

Pa še nekaj besed o sami izdelavi zobotrebcev v Osredku. Otroci so si morali sami nabrati leskove palice. Potem je ata to razrezal na točno določeno dolžino – zacahnala mu jih je prej hči Marija. Nastali so majhni koščki v obliki valja (čok’ki). Te koščke je bilo treba z nožem razklati na enakomerno debele paličice oziroma “klinčke”- to je včasih delala tudi mama. Nato pa so otroci te “klinčke” obrezovali s posebnimi ukrivljenimi nožički (nož’čki), narejenimi prav za to delo. Končane zobotrebce so morali našteti in jih po 50 kosov povezati v butarico (šopek). Povezani so morali biti s posebej za zobotrebce namenjeno zeleno nitko (štreno).

Delali so cele zimske večere. Marija, ki je bila 11 let starejša od najmlajšega brata Alojza, se spominja takole. Ata je ukazal: ”Pojdi zibat in se učit, ali pa zobotrebce delat!”. Dojenčka zibala bi zelo rada, ampak ji učenje ni dišalo, tako je izbrala zobotrebce. Ko so naredili dovolj zobotrebcev, so šli v prodajo. Kasnejša leta so jih odkupovali tudi v trgovini pri Svetem Vidu. Tu je bilo veliko bližje, pa še več stvari so lahko dobili v zameno. Tu so poleg moke dobili tudi petrolej, košček mila in celo blago za obleke. Delati je bilo treba celo zimo, da je bilo dovolj denarja za blago ene nove obleke, katero jim je sešila njihova mama.

Vse tri so sosede iz Male gase v Velikih Blokah:
Škajžava Meri (Meri Mlinar) cepi leskove koščke (čok’ke) na paličice (klinčke), ki jih je bilo treba še ošiliti za zobotrebce.
Marija – Mica Modic že obrezuje klinčke v zobotrebce. Sedi na peči in dela. Največkrat so to delali na vogalih mize, da je imela roka oporo.
Na stolu sedi Francka Hiti – Zogarjeva, ne vidi se kaj dela. Lahko tudi ona obrezuje, ali pa šteje zobotrebce in jih veže v butarice.

Slovarček:

  • jerbas: velika pletena okrogla košara z ravnim dnom in dvema manjšima ročajema, za nošnjo na glavi
  • zacahnati: odmeriti in zarisati

Viri:

  • Marija Obreza, zgodba
  • Jože Obreza, slika

Kraj: Velike Bloke
Datum: 1972
Avtor: neznan
Zbirka: Jože Obreza
Skenirano: 4. 3. 2015
Oblika: kopija fotografije

Advertisements
3 komentarji leave one →
  1. bredatursic permalink
    3. 11. 2017 09:12

    Jaz sem tudi doma iz začetka Male gase in tudi pri nas smo delali zobotrebce, čeprav toliko let kasneje. Mi smo jih delali iz topole, saj je bil ta les mehkejši in svetlejši in so bili zobotrebci res lepi. Jaz imam v spominu, da smo jih povezovali v butarice po 20 kom, jih povezali z “bmbakam”. Prodajali smo jih pa v Gostilno pri Šemetu – Miklavčiču. Zanje smo že dobili denar, vendar to ni bil bogvekaj zaslužek, nekaj je bilo pa le.

  2. alojzmazij permalink
    3. 11. 2017 20:18

    Tudi pri nas smo okoli leta 1960 izdelovali zobotrebce. Uporabljali smo leščevje.Delali smo mama, sestra in jaz. Nisem bil ravno spreten za obrezovanje, zato je bilo moje delo iskanje prave leske in na kocu izdelave štetje in vezanje v butarice po 20 kosov. Kakšnega posebnega zaslužka ni bilo, a otroci smo se navadili pomagati staršem, pa še marsikaj smo zvedeli saj je bil to idealen čas za pogovore in stare “vstorije”. Za spomin imam pa še vedno nožiček za obrezovanje. Ravno tak je, kot tisti na sliki na vogalu klopi ob krušni peči.

  3. Valentina permalink
    5. 11. 2017 06:45

    Zobotrebcev se spomnim še jaz.Moja stara starša sta jih na Ulaki delala še tam nekje do leta 1985 ali malo dlje.

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: