Skip to content

1940 Bokalce – Kmetijska šola

6. 11. 2017

Žetev je bila nekdaj povezana z vrsto šeg, katerih korenine segajo še daleč v pogansko preteklost. Žanjice na primer niso smele pljuvati v roke, v katerih so držale srp, saj bi se tako lahko zamerile dobrim vilam in žal ženam, ki so v davnih časih rade pomagale pri žetvi. Žalik žene so rade pomagale in svetovale kmetom, če so ti bili spoštljivi in prijazni do njih, če so jim ponudili kdaj kaj dobrega za pod zob ali če so lahko kdaj poležale v njihovi postelji iz katere jim je visela njihova dolga kita.

Kot že nekajkrat doslej, tudi tokrat ugibam letnico nastanka serije treh fotografij. Ena izmed prešernih deklet na sliki je Ana Debevec, poročena Poženel, ki je to šolo obiskovala. Kot je s slik razvidno, so se dekleta učila kmečkih in tudi gospodinjskih opravil.

Leta 1898 je Kranjska kmetijska družba ustanovila Kmetijsko-kemijsko preskuševališče za Kranjsko v Ljubljani. Ustanovitveno listino je izdal takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Prva poskusna postaja je bila na posestvu Martina Peruzzija v Lipah na Ljubljanskem Barju. Leta 1931 se je preselila na Bokalce. Poskusne rastline so bile krompir, fižol, krmna pesa, pšenica, ječmen in soja. Selekcijsko in žlahtniteljsko delo se je pričelo tik pred drugo svetovno vojno.

Čeprav ni nikjer najti podatka, se zanašam na lastničino vedenje, da je njena mama obiskovala kmetijsko šolo na Bokalcah. Da je bila šola res tam, kažejo pričujoče fotografije.

Poročilo o ekonomskem položaju kmetijstva v občini Ljubljana-Vič-Rudnik iz leta 1978 o Bokalcah pravi, da jim pripada mlečna farma Gmajnice, ki je začela s proizvodnjo mleka leta 1976, opuščeno posestvo Jesenkovo, zastareli hlevi ob Cesti dveh cesarjev, ki so jih oddajali najem. V posestvo Bokalce je bila vključena še vrtnarija v na Logu in sadna plantaža Senožeti.

Po težkem delu na njivah, kjer so se učile in delale, se prileže malica po tedanjih običajih – s seboj so jo prinesle v cekarjih in po travi pogrnile prt ter posedle okrog njega ter se predale skromnim užitkom.

Čeprav nam nihče ne more vrniti
trenutkov razkošja v travi,
veličastja v rožah,
ne bomo žalovali,
temveč bomo našli moč,
v tem, kar nam ostane.

(W. Wordsworth, 1770 – 1850)

Slovarček:

  • žalik žena: je eno od bajeslovnih, mističnih bitij v ljudskih pripovedkah

Viri:

Kraj: Bokalce
Datum: 1940
Avtor: Foto Turist, Lojze Šmuc, Ljubljana
Zbirka: Marta Mele
Skenirano: 5. 3. 2017
Oblika: tri fotografije

No comments yet

Dodajte komentar

%d bloggers like this: