1926 Sv. Vid – Škof Jeglič na konju
Vidovski župnik Janez Pucelj je leta 1926, na dan sv. Ignacija, poslal svojemu znancu Nacetu Ogrinu na Vrhniko lepo godovno čestitko s sliko. Na sliki župnik Pucelj spremlja ljubljanskega škofa Antona Bonaventuro Jegliča in cerkniškega dekana Josipa Juvanca na birmovanje k Sv. Vidu. Poti do Sv. Vida so bile slabe, škofa bi na kakšnem zapravljivčku ali vozu utegnilo hudo tresti in tako je škof Jeglič v vsej svoji opravi z vijoličnim cingulumom zajahal Pucljevega konja Zorkota. Nič ne vemo, kako sta jo na pot iz doline mahnila dekan Juvanc in župnik Pucelj v svojih dolgih talarjih. Po resnih izrazih sodeč sta krepko premišljevala, kako se bo iztekla birma in vizitacija strogega škofa.
Janez Pucelj (1890-1964) se je rodil v Gorenji vasi pri Ribnici. Njegovi starši 12 let po poroki še niso imeli otrok. Zaobljubili so se, da bodo, če jim Bog nameni sina poskrbeli, da bo postal božji služabnik. In ravno tako se je zgodilo. Sin edinec je leta 1915 pel novo mašo. Kaplanoval je v Šmarjeti pri Novem mestu, Cerknici, štiri leta na Blokah, nato pa je postal župnik pri Sv. Vidu nad Cerknico. Farna cerkev pri Sv. Vidu je bila takrat potrebna temeljite obnove. Po petih letih službovanja v vidovskih hribih je po pisanju takratnih kronistov župnik Pucelj zapustil lepo urejeno faro s prenovljeno cerkvijo Sv. Vida. K temu je veliko prispeval Vrhničan, slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki je bil Pucljev prijatelj. Poslikava cerkve pri Sv. Vidu je bila eno njegovih zadnjih del.
Župnik Pucelj je bil od Sv. Vida prestavljen na Ježico pri Ljubljani. To premestitev je pri Jegličevem nasledniku Rožmanu izposloval duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. Pucelj je bil znan po pisanju v verske časopise, pisal je vzgojna besedila za otroke, pa tudi navodila za duhovnike, bil je tudi znan prevajalec iz nemščine. Na Ježici je bil Finžgarju, ki je župnikoval v ljubljanskem Trnovem, bolj pri roki za sodelovanje pri vseh takratnih verskih listih. Pucelj je ostal župnik na Ježici do svoje smrti. V zrelih letih je starše svaril, naj ne delajo zaobljub v imenu svojih otrok. Je najbrž že vedel zakaj.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič (1850-1937) iz Begunj na Gorenjskem je bil trdna gorenjska grča. Bil je zelo razgledan dušni pastir, študiral je od Ljubljane do Dunaja, na nemških in italijanskih univerzah, bil je profesor bogoslovja, dolga leta je služboval tudi v Sarajevu. Ljubljanski škof je postal leta 1898. Kot beremo, je njegovo delovanje moč gledati z mnogih strani. Bil je podpornik prve slovenske majniške deklaracije ob koncu prve svetovne vojne, odločilna avtoriteta predvojne politike predvsem SLS in kmečkega zadružništva, ustanovitelj prve popolne slovenske gimnazije v Šentvidu in še bi lahko pisali. Obenem pa je bil hud nasprotnik liberalnih mišljenj in brezboštva in že prvo leto po umestitvi za škofa je odkupil vseh 700 izvodov Cankarjeve Erotike in jih dal sežgati. Letos, ko se spominjamo 100 let Cankarjeve smrti, se bo o tem še prelivalo črnilo.
Ježe k Sv. Vidu se pri 76 letih, kljub pohlevnemu Zorkotu, ni najbolj veselil, kar se vidi že po njegovem izrazu.
Dekan Juvanc (1869-1933) je bil znan kot vnet pevec in dirigent, dober gospodar in duhovnik in pobudnik ustanovitve samostojne župnije Rakek. Kot kaže, se je tudi on poti k Sv. Vidu lotil z resnim izrazom.
Kot rečeno je vidovski župnik Pucelj godovno čestitko s sliko poslal na Vrhniko Nacetu Ogrinu, sorodniku slikarja Ogrina. Nace je bil istočasno tudi svak Franceta Škrabca – Obloškega Tončka iz Nove vasi. Nace je imel za ženo sestro naše dolgoletne učiteljice Ivice Škrabec. Ivica je bila doma iz Šmarjete pri Novem mestu, kjer je Pucelj kaplanoval in tako je slika po zavitih poteh pristala v zbirki pri Škrabčevih v Novi vasi, pa jo je France potegnil ven ob najinem klepetu v letošnjih novoletnih praznikih.Slovarček:
- cingulum: pas, ki ga nosijo škofje in dekani
Viri:
- France Škrabec, Nova vas
- Wikipedija
Kraj: Sv. Vid nad Cerknico
Datum: 1926
Avtor: I. Ljubič
Zbirka: Franc Škrabec
Skenirano: 5. 1. 2017
Oblika: fotografija
RSS - Posts
Še nekaj je treba omeniti o Bonaventuri Jegliču, nadškofu ljubljanskem, ker si že omenil njegov sežig Cankarjeve Erotike. Jeglič je bil avtor prvega seksualnega priročnika na Slovenskem z naslovom “Ženinom in nevestam – pouk za srečen zakon”, ki ga je izdal leta 1910. Zgleda, kot, da je hotel s tem popraviti napačen pristop Cankarja k tej, za takratne čase, sila občutljivi temi.
Slika je nastala v Štrukljevi vasi, na poti med Sv. Trojico in Sv. Vidom. Fotograf je stal pred Lahovo hišo, rojstno hiši matematika Iva Laha (Lahova števila). Od stavb na sliki danes stoji le še Stražiščarjeva kovačija (na levi strani, za J. Pucljem).