1950 Dolenja vas – Vida Lah

Slika je nastala v Dolenji vasi pri Cerknici tik pred iztekom desetletja. Tam je mama živela nekaj let in Vida je bila njena prijateljica.

Snega je precej manj kot dve leti zatem, ko so ga zapadle enormne količine. Sonce sije in bilo je toplo, saj je Vida le v obleki in ni videti, da bi jo zeblo. Obuta je pa v standardno zimsko obuvalo tistega časa – črne gumijaste škornje in prepričana sem, da ima na nogah volnene nogavice iz domače volne, ki so »grizle«, grele pa tudi.

Mnogo let po nastanku te slike, 27. decembra 2001, bil je četrtek, sem vstala »u ranu zoru«, kot za v službo, se pravi ob petih in šla kidat belo opojnost. Videla sem soseda, ki je šel v službo. Blagor mu! Kidala sem do pol desetih in bila tako prešvicana, da mi je kapljalo od trtice. Bi mi, pa so hlače popile. Stuširala sem se in preoblekla, pol ure za tem pa je šel plug. Le-ta vedno odrine sneg tja, kjer ga ni, fizika pač, torej na naše dvorišče. In sem ponovila vajo. Tuširala in preoblačila se nisem več, ker sem slutila, da bo plužil še pločnik. In ga je res pa mi je nametal snega do okna. Ponovi vajo – v tretje. Ob enih pa je posijalo sonce in sneg se je začel topiti. Kako sem bila srečna! Saj, ko je sonce sijalo, je izgledalo prav lepo, res kot v pravljici, ampak kaj, ko se ta hudič noče sam skidati.

V petek je še vedno sijalo sonce, bilo pa je tudi mraz k hudič. Idila je bila kot za na razglednico in to kičasto. Ko se je stemnilo, je sijala polna luna in vse zvezde so se videle. Bilo je še bolj mraz. Manjkalo je le še zavijanje vetra in tuljenje volkov pa bi imeli sceno za grozljivko.

V soboto so se, v primerjavi s petkom, temperature dvignile do enormne vročine na celi dve stopinji plusa. Pihal je jugo – veter, ne avto. Sneg je pobiralo kot za stavo. Do večera ga skoraj ni bilo več, le še na kupih, ki sem jih mukoma, v potu svojega obraza (razumela hlapca Jerneja) nakidala.

Vnovič se je potrdil rek: »Bog ga je dal, Bog ga bo vzel«. In kot kaže, se ta trend nadaljuje do današnjih dni.

Vida je z lično pisavo natančno zapisala vse potrebne informacije.

Slovarček:

• u ranu zoru: zarana, zelo zgodaj, zame prezgodaj

Kraj: Dolenja vas
Datum: 28. december 1950
Avtor: neznan
Zbirka: Ivanka Gantar
Skenirano: 12. 1. 2017
Oblika: fotografija