1957 Cerknica – 70-letnica PGD Cerknica (4)
Ob 70-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Cerknica so cerkniški gasilci pripravili veliko parado.
Glavni del proslavljanja obletnice je bil na dvorišču Sokolskega doma, današnjega kulturnega doma. Na terasi kulturnega doma je govoril najvišji gasilski funkcionar v Sloveniji, revolucionar in pisatelj, naš rojak Matevž Hace iz Podcerkve, ki je bil v tistem času predsednik Gasilske zveze Slovenije. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi takratni predsednik Gasilskega društva Cerknica Janez Otoničar.
Fotografija, ki jo je posnel Jože Žnidaršič st., prikazuje gasilske funkcionarje na balkonu kulturnega doma v Cerknici.
V sredini izseka stoji takratni predsednik PGD Cerknica Janez Otoničar po domače Pocinov Janez. Levo od Janeza je Toni Mele. Gasilca, ki se mu vidi hrbet, nismo prepoznali.
Na desni je predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Hace doma v Podcerkvi v Loški dolini. Po drugi svetovni vojni je bil med drugim tudi predsednik sindikata, pomočnik ministra za gozdove, pomočnik direktorja Kmečke založbe in kot rečeno predsednik Gasilske zveze Slovenije.
Svoja doživetja iz narodnoosvobodilne vojne je Hace, nekdanji komisar IV. udarne divizije, opisal v knjigi Iz komisarjevih zapiskov. Seveda pa je pisal tudi o družbenih razmerah pred vojno. Napisal je 21 knjig.
O njem kroži več anekdot. Ena od njih pripoveduje, kako mu je na nekem kongresu, ko so prisotni beležili poudarke pomembnega govora, le Matevž ni nič pisal, rekla Vida Tomšič, ki je sedela poleg njega: “Matevž, zakaj ne pišeš”?
Pa je odgovoril: “Kaj bom pisal, saj bo jutri vse v časopisu”!
V ozadju je visela slika maršala Tita.Kraj: Cerknica
Datum: 1957
Avtor: Jože Žnidaršič st.
Zbirka: Gasilsko društvo Cerknica
Skenirano: 23. 3. 2017
Oblika: fotografija
RSS - Posts
En škratec je bil menda: Matevž Hace je bil komisar IVX. divizije, kolikor vem.
V svojih knjigah je poleg partizanske tematike ohranil tudi veliko narodopisne snovi iz Loške doline. Opisal je mnogo posebnosti v življenju kmetov in delavcev; pisal je o črednikih, o prodajalkah rakov, o kmetih, izseljencih, pintarjih ( izdelovalcih lesenih posod) in še marsikaj. Ob 100-letnici rojstva smo, zgolj za domačo rabo, potegnili njegovo pisateljsko delo malo bolj na svetlo in ugotovili, da je po krivici – kot pisatelj samouk – postavljen na stranski tir. Če nič drugega, je v svojem pisanju ostal zdravo kritičen in pošteno in opisal dogodke kot so bili za razliko od mnogih drugih. Mimogrede: ne čudim se, da mu je pol domače vasi sledilo v partizane.
Milena, hvala.
Iks se mi je izmuznil. Če se ne motim, je bil Matevž Hace ob koncu NOB politični komisar 4. operativne cone.