1945 Cerknica – Vsi na volitve

Na fotografiji je povorka mladine in žen po Cerknici s transparentom Žene, mladina Vsi na volitve avgusta 1945, ko je potekalo v Beogradu III. zasedanje AVNOJ-a, ki se je preimenoval v Začasno ljudsko skupščino in ki je sprejela zakone za izvedbo volitev v ustavodajno skupščino: zakon o volilnih imenikih, zakon o ustavodajni skupščini in zakon o volitvah narodnih poslancev. Določeno je bilo, da bodo volilci glasovali s kroglicami v lesene skrinjice. Starostna meja za volitve seje prvič spustila na 18 let (prej je bila 21), vojaki oz. borci pa so imeli volilno pravico ne glede na starost.

Prav v podporo sklepom Začasne ljudske skupščine in pripravam na volitve, ki so bile potem 11. novembra 1945, so bile namenjene številne manifestacije po vsej državi, ki so se vrstile od avgusta pa vse do volitev. Tako je fotograf ujel tudi dogajanje v Cerknici avgusta 1945. Iz istega mesta je posneta tudi fotografija objavljena na portalu Stare slike 1945 Cerknica – Za volitve 28. 04. 2011, kjer opazuje in spremlja povorko ista skupina ljudi na levi.

Že med drugo svetovno vojno je bilo na II. zasedanju Avnoja v Jajcu (1943) sklenjeno, da se kralju Petru II. Karađorđeviću prepove vrnitev v domovino, o vprašanju povojne ureditve v Jugoslaviji pa bo odločilo ljudstvo po osvoboditvi. Ko je po koncu vojne nastala t. i. »nova Jugoslavija«, je morala takratna oblast v skladu s sklenjenima sporazumoma med Titom in Šubašićem (16. junija in 1. novembra 1944 in aneksom k drugemu sporazumu, ki je bil sprejet 7. decembra 1944), pripraviti volitve v ustavodajno skupščino, ki bo sprejela ustavo, s katero bo določena državna ureditev. Volitve, ki so bile načrtovane za 11. november 1945, bodo dale odgovor na vprašanje, ali bo Jugoslavija republika ali kraljevina. Na te volitve se je bilo treba temeljito pripraviti, aktivnosti so potekale od sprejema potrebnih zakonov (avgust 1945) za izvedbo volitev do samih volitev.

Odločili so se, da bo nova skupščina dvodomna, sestavljena iz Zvezne skupščine in Skupščine narodov. V Zvezno skupščino se je za vso državo (Jugoslavijo) volilo 348 poslancev (en poslanec na vsakih 40.000 prebivalcev), Slovenija je kot federalna enota volila 29 poslancev. Volitve v Skupščino narodov so se odvijale po posameznih federalnih enotah. Slovenija je tako kot druge federalne enote (razen Vojvodine ter Kosova in Metohije) volila 25 kandidatov, kjer je volilec volil celotno listo s 25 kandidati. Ob normalni udeležbi več strank in s tem več list bi za volitve v Zvezno skupščino veljalo pravilo relativne večine, izvoljen bi bil kandidat tiste liste, ki bi dobila relativno večino.

Brez strank ni pravih volitev in to je tedanja oblast dobro vedela. Njihova teza je bila, da je najbolje, če stranke so, niso pa dovolj močne, da bi ogrozile pozicijo partije (Ljudske fronte). Že zaradi mednarodne legitimnosti si je oblast določeno udeležbo opozicije na volitvah želela, vendar bi se to moralo zgoditi pod njeno kontrolo. Delovanje strank je urejal zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih. Formalni pogoji za normalno politično življenje so bili izpolnjeni in nekatere stranke so res obnovile delovanje: Demokratska stranka, Republikanska stranka, Socialistična partija Jugoslavije. Programi teh strank so temeljili na njihovih predvojnih programih, bili pa so med seboj zelo različni. Nekatere stranke so zagovarjale centralizem in ustavno monarhijo, druge so bile za republiko, ki mora biti po volji ljudstva in ne kot monarhija, ene so bile za federalizem, za druge pa je federalizem predstavljal sinonim za konfederalizem. Vsi pa so zagovarjali splošno, enako, neposredno volilno pravico in tajno glasovanje. Stranke so programe prilagodile novonastalim političnim okoliščinam, vse so nekako sprejele federativno ureditev, čeprav so bile v praksi proti nekaterim federativnim rešitvam.

Partija oziroma OF je nastopila na volitvah pod imenom Ljudska fronta. Osrednje predvolilno geslo Ljudske fronte je bila obnova. Program je bil zelo populističen, vendar konkreten in je maksimalno izrabljal situacijo, v kateri seje nahajala država po vojni. Poudarjali so gradnjo novih šol, obnovo železnic, obenem so se neprestano vračali v leto 1941, ko je ljudstvo izbralo program OF, Ljudska fronta pa ga bo še naprej izvrševala. Pozabili pa niso še na nekaj, kar je bilo v tistih časih najpomembnejše, zavzeli so se za brezdomce, z množičnimi akcijami sekanja drv so pripravljali kurjavo za zimo in v težje dostopne kraje so začeli dostavljati hrano, nihče ne sme stradati in zmrzovati. To pa je bil program, ki ga je večina ljudi takrat najraje slišala in poleg vsega drugega je pomenil zagotovilo za uspeh na volitvah.

Ker pa se je opozicija iz več razlogov odločila za bojkot volitev, so sprejeli še zakonsko dopolnilo o skrinjici brez liste, s tem pa tudi ni bilo razdeljevanja posameznih mandatov, ampak so povsod že po logiki avtomatike bili izvoljeni kandidati Ljudske fronte (tudi tam, kjer je večino dobila »črna skrinjica«). Res je, da je poleg Ljudske fronte (nosilec njene liste je bil Tito) svojo zvezno kandidatno listo prijavila tudi Delavska fronta z nosilcem Hadži-Todorom Dimitrijevičem, književnikom in bivšim narodnim poslancem iz Beograda, vendar je bila zavrnjena.

11. novembra 1945 je torej prišlo do volitev. Volitev se je v Sloveniji udeležilo 92 % vseh volilnih upravičencev, za Ljudsko fronto jih je glasovalo 85 % (najmanj v takratni Jugoslaviji, določeno rezervo pa predstavlja še potvarjanje rezultatov v korist Ljudske fronte, saj so ponekod kroglice kar presipavali iz skrinjice v skrinjico).

Kot eden najpomembnejših predvolilnih postopkov pa je bil vpis v volilne imenike. Sam vpis je urejal zakon o volilnih imenikih, ki je tudi določal, kdo ima volilno pravico in kdo ne. Prav z volilnimi imeniki je oblast dosegla, da domnevnih nasprotnikov enostavno niso uvrstili v volilni imenik in so jim s tem onemogočili vsakršno dejavnost v zvezi z volitvami. Veljalo je: Zakon o volilnih spiskih je novo močno orožje v boju za odstranitev ljudskih sovražnikov iz javnega življenja, novo orožje v boju za popolno izgraditev države in njenega blagostanja. Poleg zakona in uradnega obvestila, ki ga je objavilo Ministrstvo za konstituanto, so obstajala še posebna partijska navodila aktivistom za sestavljanje volilnih imenikov, ki so jih poslali Okrajnim komitejem KPS. Ta navodila so bila pomembna za sestavo volilnih imenikov. Komisije za pripravo volilnih imenikov so morale biti sestavljene iz zanesljivih in spretnih tovarišev in tovarišic. V volilnih imenikih ni bilo mesta za sovražnike naroda in nove ljudske oblasti.

KLO Unec, prva redna seja 23. 8. 1945:

5. Sestava volilnega imenika:
Preide se na sestavo volilnega imenika ter se priporoči, da naj vsi prisotni dobro pazijo kdo bo prišel v imenik ali se ga bo črtalo, nato tov. tajnik čita zapovrstjo vse vaščane iz vseh 3. vasi. Izmed 582 volilnih upravičencev se jih črta 71 upravičencev.

Za dan volitev je partija izdala svojim aktivistom konkretne naloge: Vsak Partijec je dolžan napeti vse sile ob volitvah in na dan volitev organizirati okrašene vozove. V mestu in vasi moramo poskrbeti, da bo na vsaki hiši zastava. Postaviti moramo agitatorske ekipe na okrožju in na okrajih, da jih bomo poslali na dan volitev tja, kjer bo šlo bolj slabo, da bodo tam s svojim delom podprli.

V kroniki šole Rakek za šolsko leto 1945/46 lahko preberemo:

11. nov. so bile volitve v Ustavodajno skupščino in v Dom narodov (v zvezno skupščino in skupščino narodov op. Perko). Na predvečer se je vršila slovesna povorka po vasi, v nedeljo 11. nov. pa so hodili ljudje v skupinah s transparenti in zastavami na volišče. Ker je bilo prvič v naši državi, da so volili vsi, moški in ženske od 18. leta dalje, je bil teden pred volitvami posvečen slavnostnim pripravam. Vršili so se razni masovni sestanki, katerih se je ljudstvo v polni meri udeleževalo. Mladina in AFŽ so ob večerih pletle vence za okrasitev javnih uradov in cest. Vsaka hiša je bila zelo okrašena. Po vasi so bili postavljeni mlaji z napisi. Po hribih so goreli kresovi. Potek volitev je bil zelo živahen. Zvečer je bil slavnostno razglašen izid volitev. Volilnih upravičencev je bilo 1.091, oddanih glasov 1.047, udeležba 95,97 %.

Zvezna lista OF (pravilno Ljudske fronte op. Perko) je dobila 990 glasov ali 94,56 %, federalna lista OF (lista zbora narodov Ljudske fronte op. Perko) je dobila 981 glasov ali 93,70 %; skrinjica brez liste 66 glasov ali 6,30 %. Volitve so se zaključile s povorko in zabavo v kulturnem domu.

“Žene, mladina Vsi na volišče!” je zapisano na transparentu, ki ga nosi mladinka na povorki v Cerknici avgusta 1945.

Slovarček:

• KLO: krajevni ljudski odbor, oblika povojne lokalne uprave

Viri:

• Martin Šteiner: Prve demokratične« volitve v novi Jugoslaviji 11. 11. 1945. Zgodovinski časopis, št. 51, 1997.
• Kronika šole Unec in Rakek, zapisnik KLO Unec

Kraj: Cerknica
Datum: avgust 1945
Avtor: neznan
Zbirka: Muzej novejše zgodovine
Prenos: 6. 10. 2009
Oblika: skenirana datoteka