1945 Unec – Volilne kroglice
Na fotografiji so volilne kroglice, desna je iz časov pred letom 1941 (grb Kraljevine Jugoslavije), dve levi, z novim jugoslovanskim grbom, pa sta iz prvih povojnih volitev, ki so bile 11. novembra 1945.
Volilne kroglice je ohranil moj oče kot spomin na volitve v stari in novi Jugoslaviji.
Volitve 11. 11. 1945 so bile zelo pomembne, saj so posredno dajale odgovor na vprašanje, ali bo Jugoslavija republika ali kraljevina. V Beogradu se je avgusta 1945 pričelo III. zasedanje Avnoja, ki se je preimenoval v Začasno ljudsko skupščino, ki je na svojih zasedanjih sprejela najpomembnejše zakone za izvedbo volitev v ustavodajno skupščino. Glavni sprejeti zakoni so bili: zakon o volilnih imenikih, zakon o ustavodajni skupščini in zakon o volitvah narodnih poslancev. Starostna meja za volitve seje prvič spustila na 18 let (prej je bila 21), vojaki oz. borci pa so imeli volilno pravico ne glede na starost. Določeno je bilo, da bodo volilci glasovali s kroglicami v lesene skrinjice. Ker se je opozicija odločila, da na volitvah ne nastopi, so na voliščih z dopolnilom zakona uvedli še skrinjico brez liste t. i. »črno skrinjico«, ki je nekako simbolizirala kralja. Vanjo so lahko oddali svoj glas tisti, ki niso želeli voliti kandidatov Ljudske fronte. Volivci so volili poslance v Zvezni zbor in Zbor narodov, ki sta tvorila Ustavodajno skupščino.
Ko sem leta 2004 in 2005 v Arhivu Republike Slovenije zbiral material za knjigo Trpeli so naši gozdovi, sem v poročilu ministrstva za gozdarstvo za obdobje maj-oktober 1945 naletel tudi na tole zanimivo informacijo o izdelavi volilnih skrinjic:
Produkcija lesa v teh petih mesecih (maj oktober 1945) znaša 60.000 prostornih metrov drv in 130.000 m3 gradbenega lesa, čez 3.000 q oglja in 4.000 q lubja. Od tega je Slovenija oddala preko 80.000 m3 lesa v druge federalne edinice, med temi 750.000 zabojev za sadje in razna živila, 19.000 volilnih skrinjic, od tega 14.000 za Slovenijo, ostanek pa za Vojvodino in Makedonijo.
Kar veliko lesa in energije je bilo potrebno, da se je za celotno Jugoslavijo v relativno kratkem času od konca avgusta 1945 pa do volitev 11. novembra 1945 izdelalo okoli 150.000 volilnih skrinjic (ocena na osnovi podatka, da jih je Slovenija potrebovala 14.000).
Grb nove Jugoslavije je nastal novembra 1943 na drugem zasedanju AVNOJ-a. Okvir tvorita žitna snopa, povezana s trakom, na katerem je izpisan datum 29. XI. 1943. Na vrhu žitnih snopov se nahaja rdeča peterokraka zvezda. V sredini pa je pet plamenic, ki zagorijo v enotni plamen, kar je pomenilo enotnost petih jugoslovanskih narodov (Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci in Makedonci). Šele z ustavo iz leta 1963 je bila dodana šesta bakla, ki je predstavljala Muslimane. Vsaka od šestih jugoslovanskih republik (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija) si je na osnovi državnega grba priredila svoj lastni grb.
Grb Kraljevine Jugoslavije, ki je bil sprejet decembra 1918, je nastal na osnovi grba Srbije. Grb je predstavljal dvoglavega letečega belega orla na rdečem ščitu, na vrhu pa je bila postavljena kraljevska krona. Na ščitu na prsih orla so bili grbi vseh treh narodnosti (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Grb je bil ovit z ogrinjalom iz hermelina škrlatne barve s kraljevsko krono na vrhu. Malo po svoje prirejen grb so imeli tudi Srbi, Hrvati in Slovenci (najprej je bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozneje preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo). Slovenski grb je imel na modrem ščitu tri zlate šesterokrake zvezde in pod njim bel polmesec.
Starojugoslovanska volilna kroglica je malo večja in iz gume in mehkejša, medtem ko je novojugoslovanska malo manjša, bolj trda, tako, da se je lahko dobro slišalo ko je padla v leseno, netapicirano volilno skrinjico. Volivec je držal v roki (pesti) volilno kroglico in je lahko šel z roko od ene k drugi odprtini volilne skrinjice, pa spet nazaj in jo v eno od njih odvrgel. Volilna komisija, ki je morala biti sestavljena tako, da je bila lojalna novi oblasti, je po pripovedovanju očeta, budno spremljala volitve in je točno vedela kdo je volilno kroglico vrgel v črno skrinjco, kot je zapel Frane Milčinski – Ježek:
ta je zoper nas,
u črna skrinca
vrgu je svoj glas.
V kroniki šole Rakek za šolsko leto 1945/46 je zabeleženo:
Potek volitev je bil zelo živahen. Zvečer je bil slavnostno razglašen izid volitev. Volilnih upravičencev je bilo 1.091, oddanih glasov 1.047, udeležba 95,97 %.
Zvezna lista OF (pravilno Ljudske fronte op. Perko) je dobila 990 glasov ali 94,56 %, federalna lista OF (lista zbora narodov Ljudske fronte op. Perko) je dobila 981 glasov ali 93,70 %; skrinjica brez liste 66 glasov ali 6,30 %. Volitve so se zaključile s povorko in zabavo v kulturnem domu.
V kroniki šole Unec za šolsko leto 1945/46 pa so volitve predstavljene takole:
Dne 11. novembra so se vršile splošne volitve v Zvezno skupščino in Skupščino narodov – ustavodajno skupščino. 29. novembra je bil zgodovinski sestanek Zvezne skupščine in Skupščine narodov. Na tem zborovanju je bila sprejeta deklaracija v proglasitvi zvezne ljudske republike Jugoslavije in sprejet načrt ustave FLRJ, ki je bil izročen ljudstvu v javno razpravo. Ta dan je bil proglašen kot državni praznik. Z odlokom predsedstva ustavodajne skupščine FLRJ z dne 31. januarja 1946 je bila proglašena nova ustava.
Slovarček:
- AVNOJ: (slovensko: Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije, srbohrv.: Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politični organ, ki je predstavljal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov in narodnih manjšin.
Viri:
- Kronika šole Unec
- Kronika šole Rakek
Kraj: Unec
Datum: 11. november 1945
Foto: Miloš Toni
Zbirka: Franc Perko
Fotografirano: 8. 10. 2018
Oblika: 3 fotografije
RSS - Posts
Zelo dober prispevek o volitvah, poučen in lep prikaz kako se je nekoč izvajalo volilno pravico. Pesem cinca marinca sem slišal neštetokrat, s tem prispevkom pa sem tudi izvedel, kaj pomeni oddati svoj glas v tačrno škrinco. Res zahvala avtorju prispevka za to. Upam, da ga prebere čim večje število naše mlajše generacije.