1950 Javorniki – Stara hiša Javornik

Stara hiša Javornik je bila zgrajena leta 1890 (po nekaterih virih 1861). Spodaj so stanovali logarji, zgornji del pa je bil kot lovski gradič namenjen Windischgrätzom in njihovim lovskim gostom. Stoji ob cesti Loška dolina – Otoške doline – Vrh Korena – Palčje.

V katastru gozdnih stavb Gozdnega gospodarstva Postojna (stanje 31. 12. 1971) so naslednji podatki: 3 kuhinje s površino 53 m2; 10 spalnic s površino 193 m2 in 3 stranišča s površino 10 m2. Poleg tega je stavba obsegala še obsežne hodnike. Poleg osnovne stavbe so leta 1890 zgradili še zidan hlev in drvarnico.

Takole je bivanje v tej hiši med letoma 1933 in 1939 opisala soproga logarja Alojza Zvölfa leta 1963, ki je z možem vse letne čase od leta 1932 naprej prebila v oddaljenih gozdovih:

Koliko smo v teh letih prestali gorja, lahko razume samo tisti, ki je sam preskusil. Najhuje je bilo od leta 1933 do 1939 v Javorniku (stanovali smo v gozdarski hiši, ki se imenuje Stara hiša). Imeli smo slabo stanovanje, bile so hude zime, v hiši pa dva dojenčka (dvojčka Alojz in Roman, oba sta postala gozdarja, oba že pokojna op. Perko). V snegu ni bilo poti do prvih ljudi ali zdravnika. Osmega februarja se je možu v Javorniku razlil žolč. Kako smo ga spravili v Postojno, kamor smo poklicali zdravnika iz Trsta, še sedaj ne vem. Imel je zdravo kri, kot srnjak, pa je ostal živ.

Alojza Zvölfa pa je pristavil:

Z Javornika smo se preselili v Škocjan. Razdalje v gozdu niso več tako grozeče. Povsod so ceste, pešcev z utrujajočimi koraki ni več. Tudi gospodarja, od katerega smo bili odvisni iz dneva v dan, ni več. Nihče me ni vprašal, koliko ur sem včeraj delal in kako premočen sem prišel domov. Samo naročili so mi: »Zjutraj nas pokliči. Bomo šli na jelena, srnjaka, petelina ali kar koli.« V strahu, da ne bi zaspal in jih zjutraj ne bi pravočasno zbudil, sem moral prečuti mnogo noči. Najhuje pa je bilo prebujanje po naročilu. Nisem smel reči: »Vstanite, ura je pol štirih!« ampak narahlo: »Toliko je ura, kot ste mi naročili.« Ko so bili prebujeni, sem odšel iz sobe. Čez čas so zopet trdno spali. Tedaj pa dostikrat nisem vedel, ali bo prav ali narobe, če poskusim s prebujanjem še enkrat. Pogosto ves mesec nisem imel rednega spanja. Povsod in vedno sem moral biti na uslugo.

Pa še nekaj o lovstvu, saj prav temu je bil večji del tega lovskega dvorca na Javorniku namenjen. Po zemljiški odvezi 1848 je prišlo do tekmovanja, kdo bo uplenil več divjadi, ali kmetje ali graščinski, kar je pripeljalo skoraj do iztrebljanja jelenjadi in do popolnega zatrtja risa, mnogokje na ozemlju današnje Slovenije, z izjemo Kočevske in Notranjske pa tudi do zatrtja medveda. Skrito živeča srnjad se je zasledovalcem upirala mnogo bolj uspešno in je niti brezobzirni lov ni mogel ogroziti. Na srečo sta se v teh burnih letih izognila uničenju medved in volk. Medvedje na Notranjskem in Kočevskem v času, ko so drugod po Sloveniji že izginjali, še niso bili redki. O tem priča podatek, da je 16. novembra leta 1864 prišel na lov na medveda na veleposestvo h knezu Windischgrätzu cesar Franc Jožef. Lov ob močnem dežju ni bil uspešen.

Ko se je novi lovski sistem, uveden v naše kraje leta 1870, dodobra utrdil in ko so bili odpravljeni servituti, so notranjski graščaki pričeli razmišljati o vnovični naselitvi jelenjadi. Leta 1895 so postavili prvo oboro za jelenjad pri gradu Haasberg pri Planini in jo naselili s karpatsko jelenjadjo. Leta 1899 so zgradili oboro tudi na snežniškem gospostvu v revirju Leskova dolina, jelenjad pa so dobili iz lovišča Jasnitz v Mecklemburgu. Leta 1902 so postavili še oboro na Windischgrätzovi posesti v revirju Javornik. To oboro so leta 1906 opustili in vso jelenjad spustili na prostost. Iz preostale avtohtone jelenjadi ter jelenjadi ubežnikov iz obore v Planini ter v Javornikih izpuščene jelenjadi je nastala številčnejša prostoživeča jelenjad, ki se je povezala s snežniško prostoživečo jelenjadjo in z jelenjadjo iz leta 1907 odstranjene obore, in se postopno razširila po večjem delu Slovenije.

Stara hiša Javornik sodi pod vas Palčje, hišna številka 68.

Slovarček:

• servitut: služnost, služnostna pravica; pravica do uporabljanja

Viri:

• F. Perko, 2002. Zapisano v branikah – Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas. 272 s.
• F. Perko, 2009. Lovstvo str. 173-177. v Planinska dolina – Ljudje in kraji ob Unici. 296 s.

Kraj: Gozdni revir Javornik
Datum: verjetno po drugi svetovni vojni
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 21. 11. 2018
Oblika: fotografija