Skip to content

1950 Javorniki – Stara hiša Javornik

12. 12. 2018

Stara hiša Javornik je bila zgrajena leta 1890 (po nekaterih virih 1861). Spodaj so stanovali logarji, zgornji del pa je bil kot lovski gradič namenjen Windischgrätzom in njihovim lovskim gostom. Stoji ob cesti Loška dolina – Otoške doline – Vrh Korena – Palčje.

V katastru gozdnih stavb Gozdnega gospodarstva Postojna (stanje 31. 12. 1971) so naslednji podatki: 3 kuhinje s površino 53 m2; 10 spalnic s površino 193 m2 in 3 stranišča s površino 10 m2. Poleg tega je stavba obsegala še obsežne hodnike. Poleg osnovne stavbe so leta 1890 zgradili še zidan hlev in drvarnico.

Takole je bivanje v tej hiši med letoma 1933 in 1939 opisala soproga logarja Alojza Zvölfa leta 1963, ki je z možem vse letne čase od leta 1932 naprej prebila v oddaljenih gozdovih:

Koliko smo v teh letih prestali gorja, lahko razume samo tisti, ki je sam preskusil. Najhuje je bilo od leta 1933 do 1939 v Javorniku (stanovali smo v gozdarski hiši, ki se imenuje Stara hiša). Imeli smo slabo stanovanje, bile so hude zime, v hiši pa dva dojenčka (dvojčka Alojz in Roman, oba sta postala gozdarja, oba že pokojna op. Perko). V snegu ni bilo poti do prvih ljudi ali zdravnika. Osmega februarja se je možu v Javorniku razlil žolč. Kako smo ga spravili v Postojno, kamor smo poklicali zdravnika iz Trsta, še sedaj ne vem. Imel je zdravo kri, kot srnjak, pa je ostal živ.

Alojza Zvölfa pa je pristavil:

Z Javornika smo se preselili v Škocjan. Razdalje v gozdu niso več tako grozeče. Povsod so ceste, pešcev z utrujajočimi koraki ni več. Tudi gospodarja, od katerega smo bili odvisni iz dneva v dan, ni več. Nihče me ni vprašal, koliko ur sem včeraj delal in kako premočen sem prišel domov. Samo naročili so mi: »Zjutraj nas pokliči. Bomo šli na jelena, srnjaka, petelina ali kar koli.« V strahu, da ne bi zaspal in jih zjutraj ne bi pravočasno zbudil, sem moral prečuti mnogo noči. Najhuje pa je bilo prebujanje po naročilu. Nisem smel reči: »Vstanite, ura je pol štirih!« ampak narahlo: »Toliko je ura, kot ste mi naročili.« Ko so bili prebujeni, sem odšel iz sobe. Čez čas so zopet trdno spali. Tedaj pa dostikrat nisem vedel, ali bo prav ali narobe, če poskusim s prebujanjem še enkrat. Pogosto ves mesec nisem imel rednega spanja. Povsod in vedno sem moral biti na uslugo.

Pa še nekaj o lovstvu, saj prav temu je bil večji del tega lovskega dvorca na Javorniku namenjen. Po zemljiški odvezi 1848 je prišlo do tekmovanja, kdo bo uplenil več divjadi, ali kmetje ali graščinski, kar je pripeljalo skoraj do iztrebljanja jelenjadi in do popolnega zatrtja risa, mnogokje na ozemlju današnje Slovenije, z izjemo Kočevske in Notranjske pa tudi do zatrtja medveda. Skrito živeča srnjad se je zasledovalcem upirala mnogo bolj uspešno in je niti brezobzirni lov ni mogel ogroziti. Na srečo sta se v teh burnih letih izognila uničenju medved in volk. Medvedje na Notranjskem in Kočevskem v času, ko so drugod po Sloveniji že izginjali, še niso bili redki. O tem priča podatek, da je 16. novembra leta 1864 prišel na lov na medveda na veleposestvo h knezu Windischgrätzu cesar Franc Jožef. Lov ob močnem dežju ni bil uspešen.

Ko se je novi lovski sistem, uveden v naše kraje leta 1870, dodobra utrdil in ko so bili odpravljeni servituti, so notranjski graščaki pričeli razmišljati o vnovični naselitvi jelenjadi. Leta 1895 so postavili prvo oboro za jelenjad pri gradu Haasberg pri Planini in jo naselili s karpatsko jelenjadjo. Leta 1899 so zgradili oboro tudi na snežniškem gospostvu v revirju Leskova dolina, jelenjad pa so dobili iz lovišča Jasnitz v Mecklemburgu. Leta 1902 so postavili še oboro na Windischgrätzovi posesti v revirju Javornik. To oboro so leta 1906 opustili in vso jelenjad spustili na prostost. Iz preostale avtohtone jelenjadi ter jelenjadi ubežnikov iz obore v Planini ter v Javornikih izpuščene jelenjadi je nastala številčnejša prostoživeča jelenjad, ki se je povezala s snežniško prostoživečo jelenjadjo in z jelenjadjo iz leta 1907 odstranjene obore, in se postopno razširila po večjem delu Slovenije.

Stara hiša Javornik sodi pod vas Palčje, hišna številka 68.

Slovarček:

  • servitut: služnost, služnostna pravica; pravica do uporabljanja

Viri:

  • F. Perko, 2002. Zapisano v branikah – Gozdovi in gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas. 272 s.
  • F. Perko, 2009. Lovstvo str. 173-177. v Planinska dolina – Ljudje in kraji ob Unici. 296 s.

Kraj: Gozdni revir Javornik
Datum: verjetno po drugi svetovni vojni
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 21. 11. 2018
Oblika: fotografija

2 komentarja leave one →
  1. 18. 01. 2019 18:28

    Ko je bil cesar Franc Jožef I. pri knezu Windischgrätzu 15 in 16. novembra 1864 na lovu na medveda, ki pa je bil žal zaradi izredno slabega vremena – deževalo je kot za stavo, neuspešen, je prenočil v »stari hiši« na Javorniku. Takole o tem v Koledarju sv. Mohorja za navadno leto 1899 piše Ivan Podboj, v prispevku Naš cesar vrh Javornika:
    Knez Windischgrätz ima na Javorniku dve hiši: večjo podobno gradiču, v tako zvani »čisti dolini« in manjšo pri »debelem kamnu«. Prva je postavljena leta 1861.; Pivčani, ki tu zgoraj gozdarijo, ji pravijo pri »stari hiši«, da jo ločijo od one mnogo manjše pri »debelem kamnu«, zidane l. 1866. V teh hišah stanujejo grajski logarji in gozdni varuhi, ki vsak dan hodijo in stražijo po obširnih gozdih. V logarski hiši je mnogo let bival gozdni oskrbnik Franc Binder, ki je služil pri knežji rodbini nad 50 let. Na zadnje je služboval kot logar na Javorniku. Cesar ga je odlikoval z zlatim križcem za zasluge.
    V logarski hiši pri Bidnerju je tedaj prenočil naš presvetli cesar dne 15. novembra 1864 l. Ker je bilo toliko lovcev skupaj, so morali tudi žlahtni gospodje spati na tleh. Po večerji so prinesli v sobo žimnice ter jih položili po tleh.
    Presvetli cesar je bil drugo jutro prvi na nogah in je naročil za zajutrek kavo in ajdove žgance, kakor imajo navado na Koroškem žgance je skuhala gospa Binderjeva tako rahle, da so se kar razsipali v ustih in so cesarju prav izvrstno dišali. Imenovana gospa je še dandanes ponosna na to, da je takrat cesarju sušila zmočeno obleko, napravila postelj in kuhala jed.

    Všeč mi je

Trackbacks

  1. 1901 Cerkniško jezero – Vojaški tabor | Stare slike

Napiši komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: