1931 Rakek – Danes bomo Tiči

Nekatere igre so postale prave uspešnice in so take ostale še mnogo let po nastanku. Večkrat so bile prirejene, bile so tudi posnete na film. Praviloma se nam zadnja filmska verzija tako zasidra v spomin, da pozabimo na original ali pa niti ne vemo, kdo je prvo igro napisal. Ena takih je »Danes bomo tiči«. John Oxenford je leta 1835 napisal igro z naslovom »Dobro zapravljen dan«. Priredil jo je Johann Nestroy leta 1842 in jo naslovil »Einem jux will er sich machen«, kar so pri nas prevedli kot »Danes bomo tiči«. Leta 1938 jo je Thorton Wilder malo posodobil in naslovil »The Merchant of Yonkers« (»Ženitna mešetarka iz Yonkersa«), leta 1954 pa je predelal lastni tekst ter mu dal naslov »The Matchmaker«. Deset let kasneje so po njej uprizorili muzikal Jerryja Hermana »Hello Dolly« in leta 1969 je nastal še film z enakim naslovom, ki ga je režiral igralec Gene Kelly.

Prvič je bila igra uprizorjena leta 1842 na Dunaju. Čeprav je bila več kot polovica Nestroyevih del predelana v sodobno nemško govorico in so mnoge še danes sestavni del dunajskega gledališkega repertoarja, je bilo malo del prevedenih v angleščino. To pa zato, ker Nestroyev jezik ni le stiliziran, temveč je tudi visoko diplomirano dunajsko narečje, polno igre besed in lokalnih aluzij. S prevodom se izgubi poanta. Enako kot pri srbščini.

Vas zanima vsebina, kajne. Še malo potrpite. Sem se morala precej namučiti, da sem jo izkopala izpod obilja nepomembnih podatkov. Johann Nepomuk Eduard Ambrosius Nestroy (7. december 1801 – 25. maj 1862) je bil avstrijski igralec, pevec in pisec iger. Imajo ga za avstrijskega Shakespearja, po stilu pa ga primerjajo z Molièrom. Večina njegovih del temelji na situacijski komiki, podkrepljeni z glasbo in petjem. Napisal je tudi številne parodije, tako opere kot drame, pa tudi štiri kvodriblete, dve burleski, travestijo in opero na glasbo Jacquesa Offenbacha.

***

Nemški trgovec srednjega razreda Zangler se odpravlja na Dunaj, kjer namerava zaprositi za roko gospodično Knorr. Za osebnega asistenta najame Melchiorja. Ob istem času pa je njegova ljubka nečakinja Marie do ušes zaljubljena v Sondersa, ki ga ima Zangler za Don Juana in jima zato brani ljubezen. Načrtuje, da bo poslal Marie k svoji svakinji na Dunaj, da bo tam varna pred nezaželenim snubcem. Zangler odpotuje, vodenje svoje trgovine pa prepusti Weinberlu in vajencu Chirstopherju, ki pa ima v načrtu »dobro zapravljen dan« na Dunaju. Tam se seveda vsi srečajo, zamenjave identitet povzročijo pravi kaos in seveda srečen konec.

No, vsaj nekaj – letnica in avtor.

Slovarček:

• aluzija: prikrito merjenje na kaj, namigovanje
• quodlibet: kvodlibet – glasbena kompozicija, ki združuje več različnih melodij – običajno priljubljene melodije kontrapunkta in pogosto z lahkotno, humoroznim načinom
• burleska: delo, ki na šaljiv, včasih grob način prikazuje življenje
• travestija: šaljivo ali posmehljivo delo, nastalo iz vsebinskih sestavin drugega dela

Viri:

• https://en.wikipedia.org/wiki/Johann_Nestroy
• https://de.wikipedia.org/wiki/Einen_Jux_will_er_sich_machen

Kraj: Rakek
Datum: 1931
Avtor: Anton Jerina, Cerknica
Zbirka: Anica Truden
Skenirano: 19. 11. 2016
Oblika: fotografija